Matematični simboli so figure ali kombinacije figur, ki predstavljajo matematične predmete, dejanja ali relacije. Uporabljajo se za hitro in enostavno reševanje matematičnih problemov.
Osnova matematike je v njenih simbolih in številkah. Simboli v matematiki se uporabljajo za izvajanje različnih matematičnih operacij. Simboli nam pomagajo določiti razmerje med dvema ali več količinami. Ta članek bo obravnaval nekaj osnovnih matematičnih simbolov skupaj z njihovimi opisi in primeri.
Kazalo
- Simboli v matematiki
- Seznam vseh matematičnih simbolov
- Algebrski simboli v matematiki
- Geometrijski simboli v matematiki
- Simbol teorije množic v matematiki
- Simboli za računanje in analizo v matematiki
- Kombinatorični simboli v matematiki
- Številčni simboli v matematiki
- Grški simboli v matematiki
- Logični simboli v matematiki
- Diskretni matematični simboli
Simboli v matematiki
Simboli so osnovna nuja za izvajanje različnih operacij v matematiki. V matematiki se uporablja široka paleta simbolov z različnimi pomeni in uporabami. Nekateri simboli, ki se uporabljajo v matematiki, imajo celo vnaprej določene vrednosti ali pomene. Na primer 'Z' je simbol, ki se uporablja za določanje celih števil, podobno pi oz Pi je vnaprej določen simbol, katerega vrednost je 22/7 ali 3,14.
Simboli služijo kot razmerje med različnimi količinami. Simboli pomagajo razumeti temo na boljši in učinkovitejši način. Razpon simbolov v matematiki je ogromen, od preprostega seštevanja '+' do kompleksnega razlikovanja ' dy/dx' tiste. Simboli se uporabljajo tudi kot kratke oblike za različne pogosto uporabljene besedne zveze ali besede, npr ∵ je uporablja se zaradi ali od takrat.
Osnovni simboli matematike
Tukaj je nekaj osnovnih matematičnih simbolov:
- Simbol plus (+): Označuje seštevanje
- Simbol minus (-): Označuje odštevanje
- Simbol enako (=)
- Ni enako simbol (≠)
- Simbol za množenje (×)
- Simbol deljenja (÷)
- Večje od/manj kot simboli
- Večje ali enako/manjše ali enako simbolom (≥ ≤)
Drugi matematični simboli vključujejo:
- Zvezdica (*) ali čas (×)
- Množilna pika (⋅)
- Poševnica delitve (/)
- Neenakost (≥, ≤)
- Oklepaji ( )
- Oklepaji ()
Seznam vseh matematičnih simbolov
Simboli olajšajo in pospešijo naše izračune. Na primer, simbol '+' pomeni, da nekaj dodajamo. V matematiki je več kot 10.000 simbolov, od teh se nekaj simbolov uporablja redko, le nekaj pa jih uporablja zelo pogosto. Pogosti in osnovni matematični simboli skupaj z njihovim opisom in pomenom so opisani v spodnji tabeli:
| Simbol | Ime | Opis | Pomen | Primer |
|---|---|---|---|---|
| + | Dodatek | plus | a + b je vsota a in b | 2 + 7 = 9 |
| – | Odštevanje | minus | a – b je razlika a in b | 14 – 6 = 8 |
× | Množenje | krat | a × b je množenje a in b. | 2 × 5 = 10 |
. | a . b je množenje a in b. | 7 ∙ 2 = 14 | ||
* | Zvezdica | a * b je množenje a in b. | 4 * 5 = 20 | |
| ÷ | | deljeno s | a ÷ b je deljenje a z b | 5 ÷ 5 = 1 |
| / | a / b je deljenje a z b | 16⁄8 = 2 | ||
| = | Enakopravnost | je enako | Če = b, a in b predstavljajo isto število. | 2 + 6 = 8 |
| < | | je manj kot | Če | 17 <45 |
| > | je večji od | Če je a> b, je a večji od b | 19> 6 | |
| ∓ | minus – plus | minus ali plus | a ± b pomeni tako a + b kot a – b | 5 ∓ 9 = -4 in 14 |
| ± | plus – minus | plus ali minus | a ± b pomeni tako a – b kot a + b | 5 ± 9 = 14 in -4 |
| . | decimalna vejica | obdobje | uporablja se za prikaz decimalne številke | 12,05 = 12 +(5/100) |
| proti | modul | mod od | uporablja se za izračun ostanka | 16 proti 5 = 1 |
| a b | eksponent | moč | uporablja se za izračun produkta števila 'a', b-krat. | 73= 343 |
| √a | kvadratni koren | √a · √a = a | √a je nenegativno število, katerega kvadrat je 'a' | √16 = ±4 |
| 3 √a | kockasti koren zemljevid proti nizu | 3√a ·3√a ·3√a = a | 3√a je število, katerega kocka je 'a' | 3√81 = 3 |
| 4 √a | četrti koren | 4√a ·4√a ·4√a ·4√a = a | 4√a je nenegativno število, katerega četrta potenca je 'a' | 4√625 = ±5 |
| n √a | n-ti koren (radikal) | n√a ·n√a · · · n-krat = a | n√a je število, katerega nthmoč je 'a' | za n = 5,n√32 = 2 |
| % | odstotkov | 1 % = 1/100 | uporablja za izračun odstotka določenega števila | 25 % × 60 = 25/100 × 60 = 15 |
| ‰ | na tisoč | 1‰ = 1/1000 = 0,1 % | uporablja se za izračun ene desetine odstotka danega števila | 10‰ × 50 = 10/1000 × petdeset = 0,5 |
| ppm | na milijon | 1 ppm = 1/1000000 | uporablja za izračun milijoninke danega števila | 10 strani na minuto × 50 = 10/1000000 × petdeset = 0,0005 |
| ppb | na – milijardo | 1 ppb = 10-9 | uporablja za izračun milijarde danega števila | 10 ppb × 50 = 10 × 10-9×50 = 5 × 10-7 |
| ppt | na – bilijon | 1 ppt = 10-12 | se uporablja za izračun ene bilijoninke danega števila | 10 ppt × 50 = 10 × 10-12×50 = 5 × 10-10 |
Algebrski simboli v matematiki
Algebra je tista veja matematike, ki nam pomaga najti vrednost neznanega. Neznana vrednost je predstavljena z spremenljivke . Za iskanje vrednosti te neznane spremenljivke se izvedejo različne operacije. Algebraični simboli se uporabljajo za predstavitev operacij, potrebnih za izračun. Simboli, uporabljeni v algebri, so prikazani spodaj:
| Simbol | Ime | Opis | Pomen | Primer |
|---|---|---|---|---|
x, y | Spremenljivke | neznana vrednost | x = 2, predstavlja vrednost x je 2. | 3x = 9 ⇒ x = 3 |
1, 2, 3…. | Številske konstante | številke | V x + 2 je 2 številska konstanta. | x + 5 = 10, tukaj sta 5 in 10 konstantni |
| ≠ | Neenačba | ni enako | Če ≠ b, a in b ne predstavljajo istega števila. | 3 ≠ 5 |
| ≈ | Približno enako | je približno enako | Če je a ≈ b, sta a in b skoraj enaka. | √2≈1,41 |
| ≡ | Opredelitev | je opredeljen kot 'ali' je enak po definiciji | Če je a ≡ b, je a definiran kot drugo ime za b | (a+b)2≡ a2+ 2ab + b2 |
| := | Če je a := b, je a definiran z b | (a-b)2:= a2-2ab + b2 zamenjava pomnilnika | ||
| ≜ | Če ≜ b, a je definicija b. | a2-b2 ≜ (a-b).(a+b) | ||
| < | | je manj kot | Če | 17 <45 |
| > | je večji od | Če je a> b, je a večji od b | 19> 6 | |
<< | je veliko manj kot | Če | 1 << 999999999 | |
>> | je veliko večji od | Če je a> b, je a veliko večji od b | 999999999>> 1 | |
| ≤ | | je manjše ali enako | Če je a ≤ b, je a manjši ali enak b | 3 ≤ 5 in 3 ≤ 3 |
| ≥ | je večje ali enako | Če je a ≥ b, je a večji ali enak b | 4 ≥ 1 in 4 ≥ 4 | |
| [ ] | | Oglati oklepaji | najprej izračunaj izraz znotraj [ ], ima najmanjšo prednost od vseh oklepajev | [1 + 2] – [2 +4] + 4 × 5 = 3 – 6 + 4 × 5 = 3 – 6 + 20 = 23 – 6 = 17 |
| ( ) | oklepaji (okrogli oklepaji) | najprej izračunaj izraz znotraj ( ), ima največjo prednost od vseh oklepajev | (15/5) × 2 + (2 + 8) = 3 × 2 + 10 = 6 + 10 = 16 | |
∝ | Razmerje | sorazmerno z | Če je a ∝ b, se uporablja za prikaz razmerja/sorazmerja med a in b | x ∝ y⟹ x = ky, kjer je k konstanta. |
| f(x) | funkcija | f(x) = x, se uporablja za preslikavo vrednosti x v f(x) | | f(x) = 2x + 5 |
| ! | Faktorial | faktorial | n! je produkt 1×2×3…×n | 6! = 1 × 2 × 3 × 4 × 5 × 6 = 720 |
⇒ | Materialne posledice | pomeni | A ⇒ B pomeni, da če je A resničen, mora biti tudi B resničen, če pa je A napačen, je B neznan. | x = 2 ⇒x2= 4, ampak x2= 4 ⇒ x = 2 je napačno, ker je x lahko tudi -2. |
⇔ | Materialna enakovrednost | če in samo če | Če je A resničen, je B resničen in če je A napačen, je tudi B napačen. | x = y + 4 ⇔ x-4 = y |
|….| | Absolutna vrednost | absolutna vrednost | |a| vedno vrne absolutno ali pozitivno vrednost | |5| = 5 in |-5| = 5 |
Geometrijski simboli v matematiki
V geometriji se različni simboli uporabljajo kot okrajšava neke pogosto uporabljene besede. Na primer, '⊥' se uporablja za določitev, da so črte pravokotne druga na drugo. Simboli, ki se uporabljajo v geometriji, so prikazani spodaj:
| Simbol | Ime | Pomen | Primer |
|---|---|---|---|
∠ | Kot | Uporablja se za omembo kota, ki ga tvorita dva žarka | ∠PQR = 30° |
∟ | Pravi kot | Določa, da je nastali kot pravi kot, tj. 90° | ∟XYZ = 90° |
. | Točka | Opisuje lokacijo v prostoru. | (a,b,c) je predstavljena kot koordinata v prostoru s točko. |
→ | žarek | Prikazuje, da ima črta fiksno začetno točko, nima pa končne točke. | |
_ | Odsek črte | Prikazuje, da ima črta fiksno začetno in fiksno končno točko. | |
↔ | Linija | Kaže, da črta nima niti začetne niti končne točke. | |
Lok | Določa stopinjo loka od točke A do točke B. | | |
∥ | Vzporedno | Pokaže, da so premice med seboj vzporedne. | AB ∥ CD |
∦ | Ne vzporedno | Pokaže, da črti nista vzporedni. številka abecede | AB ∦ CD |
⟂ | Pravokotno | Kaže, da sta dve črti pravokotni, tj. sekata se pod kotom 90° | AB ⟂ CD |
Ne pravokotno | Prikazuje, da črte niso pravokotne druga na drugo. | ||
≅ | Skladno | Prikazuje skladnost med dvema oblikama, tj. dve obliki sta enakovredni po obliki in velikosti. | △ABC ≅ △XYZ |
~ | Podobnost | Prikazuje, da sta si dve obliki podobni, tj. dve obliki sta si podobni po obliki, vendar ne po velikosti. | △ABC ~ △XYZ |
△ | Trikotnik | Uporablja se za določitev trikotne oblike. | △ABC, predstavlja, da je ABC trikotnik. |
° | stopnja | Je enota, ki se uporablja za določanje merjenja kota. | a = 30° |
rad ozc | Radiani | 360° = 2pc | |
grad ozg | Gradičani | 360° = 400g | |
|x-y| | Razdalja | Uporablja se za določanje razdalje med dvema točkama. | | x-y | = 5 |
Pi | konstanta pi | Je vnaprej določena konstanta z vrednostjo 22/7 ali 3,1415926… | 2π = 2 × 22/7 = 44/7 |
Simbol teorije množic v matematiki
Nekaj najpogostejših simboli v teoriji množic so navedeni v naslednji tabeli:
| Simbol | Ime | Pomen | Primer |
|---|---|---|---|
| {} | Set | Uporablja se za določanje elementov v nizu. | {1, 2, a, b} |
| | | Tako, da | Uporablja se za določanje stanja kompleta. | a |
| : | { x : x> 0} java povezljivost | ||
| ∈ | pripada | Določa, da element pripada množici. | A = {1, 5, 7, c, a} 7 ∈ A |
| ∉ | ne pripada | Označuje, da element ne pripada nizu. | A = {1, 5, 7, c, a} 0 ∉ A |
| = | Razmerje enakosti | Ugotovi, da sta dva niza popolnoma enaka. | A = {1, 2, 3} B = {1, 2, 3} torej A = B |
| ⊆ | Podnabor | Predstavlja vse elemente množice A, ki so prisotni v množici B ali je množica A enaka množici B | A = {1, 3, a} B = {a, b, 1, 2, 3, 4, 5} A ⊆ B |
| ⊂ | Pravilna podmnožica | Predstavlja, da so vsi elementi množice A prisotni v množici B in množica A ni enaka množici B. | A = {1, 2, a} B = {a, b, c, 2, 4, 5, 1} A ⊂ B |
| ⊄ | Ni podnabor | Določa, da A ni podmnožica množice B. | A = {1, 2, 3} B = {a, b, c} A ⊄ B |
| ⊇ | Superset | Predstavlja vse elemente množice B, ki so prisotni v množici A ali je množica A enaka množici B | A = {1, 2, a, b, c} B = {1, a} A ⊇ B |
| ⊃ | Pravilen superset | Določa, da je A nadmnožica B, vendar množica A ni enaka množici B | A = {1, 2, 3, a, b} B = {1, 2, a} A ⊃ B |
| Ø | Prazen komplet | Ugotovi, da v nizu ni elementa. | {} = Ø |
| IN | Univerzalni set | Je množica, ki vsebuje elemente vseh drugih relevantnih množic. | A = {a, b, c} B = {1, 2, 3}, torej U = {1, 2, 3, a, b, c} |
| |A| ali n{A} | Kardinalnost niza | Predstavlja število elementov v nizu. | A= {1, 3, 4, 5, 2}, potem |A|=5. |
| P(X) | Power Set | To je množica, ki vsebuje vse možne podmnožice množice A, vključno z množico samo in ničelno množico. | Če je A = {a, b} P(A) = {{}, {a}, {b}, {a, b}} |
| ∪ | Zveza sklopov | Je množica, ki vsebuje vse elemente navedenih množic. | A = {a, b, c} B = {p, q} režiser Karan Johar A ∪ B = {a, b, c, p, q} |
| ∩ | Presečišče množic | Prikazuje skupne elemente obeh sklopov. | A = { a, b} B= {1, 2, a} A ∩ B = {a} |
| XcALIX’ | Dopolnitev kompleta | Komplement množice vključuje vse ostale elemente, ki tej množici ne pripadajo. | A = {1, 2, 3, 4, 5} B = {1, 2, 3} torej X′ = A – B X′ = {4, 5} |
| − | Nastavi razliko | Prikazuje razliko elementov med dvema nizoma. | A = {1, 2, 3, 4, a, b, c} B = {1, 2, a, b} A – B = {3, 4, c} |
| × | Kartezični produkt množic | Je produkt urejenih komponent množic. | A = {1, 2} in B = {a} A × B = {(1, a), (2, a)} |
Simboli za računanje in analizo v matematiki
Račun je veja matematike, ki se ukvarja s hitrostjo spreminjanja funkcije in vsote neskončno majhnih vrednosti z uporabo koncepta meja. V izračunih se uporabljajo različni simboli, naučite se vseh uporabljenih simbolov Račun skozi spodnjo dodano tabelo,
| Simbol | Ime simbola v matematiki | Pomen matematičnih simbolov | Primer |
|---|---|---|---|
| e | epsilon | predstavlja zelo majhno število, skoraj nič | ε → 0 |
| je | e Konstanta/Eulerjevo število | e = 2,718281828… | e = lim (1+1/x)x, x→∞ |
| lim x→a | omejitev | mejna vrednost funkcije | limx→2(2x + 2) = 2x2 + 2 = 6 |
| in' | izpeljanka | izpeljanka – Lagrangeov zapis | (4x2)' = 8x |
| in | Druga izpeljanka | izpeljanka izpeljanke | (4x2) = 8 |
| in (n) | n-ti derivat | n-kratna izpeljava | n-ti derivat xnxn{inn(xn)} = n (n-1)(n-2)….(2)(1) = n! |
| dy/dx | izpeljanka | izpeljanka – Leibnizova notacija | d(6x4)/dx = 24x3 |
| dy/dx | izpeljanka | izpeljanka – Leibnizova notacija | d2(6x4)/dx2= 72x2 |
| d n y/dx n | n-ti derivat | n-kratna izpeljava | n-ti derivat xnxn{dn(xn)/dxn} = n (n-1)(n-2)….(2)(1) = n! |
| Dx | Enotna izpeljanka časa | Izpeljava-Eulerjeva notacija | d(6x4)/dx = 24x3 |
| D 2 x | druga izpeljanka | Druga izpeljanka - Eulerjev zapis | d(6×4)/dx = 24×3 |
| D n x | izpeljanka | n-ti derivat-Eulerjev zapis | n-ti derivat xn{Dn(xn)} = n (n-1)(n-2)….(2)(1) = n! |
∂/∂x | delni derivat | Diferenciranje funkcije glede na eno spremenljivko ob upoštevanju drugih spremenljivk kot konstantnih | ∂(x5+ yz)/∂x = 5x4 |
| ∫ | celovito | nasprotno od izpeljave | ∫xndx = xn + 1/n + 1 + C |
| ∬ | dvojni integral | integracija funkcije 2 spremenljivk | ∬(x + y) dx.dy |
| ∭ | trojni integral | integracija funkcije 3 spremenljivk | ∫∫∫(x + y + z) dx.dy.dz |
| ∮ | zaprta kontura/linijski integral | Črtni integral preko zaprte krivulje | ∮C2p dp |
| ∯ | zaprti površinski integral | Dvojni integral nad zaprto ploskev | ∭IN(⛛.F)dV = ∯S(F.n̂) dS |
| ∰ | integral zaprtega volumna | Prostorninski integral nad zaprto tridimenzionalno domeno | ∰ (x2+ in2+ z2) dx dy dz |
| [a,b] | zaprt interval | [a,b] = x | cos x ∈ [ – 1, 1] |
| (a,b) | odprt interval | (a,b) = x | f je zvezna znotraj (-1, 1) |
| z* | kompleksen konjugat | z = a+bi → z*=a-bi | Če je z = a + bi, potem je z* = a – bi |
| jaz | imaginarna enota | i ≡ √-1 | z = a + bi |
| ∇ | nabla/del | operator gradienta / divergence | ∇f (x,y,z) |
| x * y | konvolucija | Sprememba funkcije zaradi druge funkcije. | y(t) = x(t) * h(t) |
| ∞ | lemniskata | simbol neskončnosti | x ≥ 0; x ∈ (0, ∞) |
Kombinatorični simboli v matematiki
Kombinatorični simboli, ki se uporabljajo v matematiki za preučevanje kombinacije končnih diskretnih struktur. V tabeli so dodani različni pomembni kombinatorični simboli, ki se uporabljajo v matematiki:
Simbol | Ime simbola | Pomen ali definicija | Primer |
|---|---|---|---|
| n! | Faktorial | n! = 1×2×3×…×n | 4! = 1×2×3×4 = 24 |
| npk | Permutacija | npk= n!/(n – k)! | 4p2= 4!/(4 – 2)! = 12 |
| nCk | Kombinacija | nCk= n!/(n – k)!.k! | 4C2= 4!/2!(4 – 2)! = 6 |
Številčni simboli v matematiki
Obstajajo različne vrste števil, ki jih v matematiki uporabljajo matematiki iz različnih regij, in nekateri najvidnejši številski simboli, kot so evropske številke in Rimske številke pri matematiki so,
| Ime | evropski | Roman |
|---|---|---|
| nič | 0 | n/a |
| eno | 1 | jaz |
| dva | 2 | II |
| tri | 3 | III |
| štiri | 4 | IV |
| pet | 5 | IN |
| šest | 6 | MI |
| sedem | 7 | VII |
| osem | 8 | VIII |
| devet | 9 | IX |
| deset | 10 | X |
| enajst | enajst | XI |
| dvanajst | 12 | XII |
| trinajst | 13 | XIII |
| štirinajst | 14 | XIV |
| petnajst | petnajst | XV |
| šestnajst | 16 | XVI |
| sedemnajst | 17 | XVII |
| osemnajst | 18 | XVIII |
| devetnajst | 19 | XIX |
| dvajset | dvajset | XX |
| trideset | 30 | XXX |
| štirideset | 40 | XL |
| petdeset | petdeset | L |
| šestdeset | 60 | LX |
| sedemdeset | 70 | LXX |
| osemdeset | 80 | 80 |
| devetdeset | 90 | XC |
| sto | 100 | C |
Grški simboli v matematiki
Seznam popolnih grške abecede je na voljo v naslednji tabeli:
Grški simbol | Ime z grško črko | Angleški ekvivalent | |
|---|---|---|---|
Male črke | Velike črke | ||
| A | a | Alfa | a |
| B | b | Beta | b |
| D | d | Delta | d |
| C | c | Gama | g |
| G | g | Zeta | z |
| E | e | Epsilon | je |
| Th | jaz | Theta | th |
| THE | the | in | h |
| K | K | Kappa | k |
| jaz | jaz | Jota | jaz |
| M | m | noter | m |
| L | l | Lambda | l |
| X | X | Xi | x |
| N | n | ne | n |
| THE | The | Omikron | O |
| Pi | Pi | Pi | str |
| S | str | Sigma | s |
| R | r | Rho | r |
| Y | u | Upsilon | v |
| T | t | ja | t |
| X | h | Porabi | pogl |
| Phi | Phi | Phi | tel |
| Ps | str | Psi | ps |
| Oh | oh | Omega | O |
Logični simboli v matematiki
Nekateri pogosti logični simboli so navedeni v naslednji tabeli:
| Simbol | Ime | Pomen | Primer |
|---|---|---|---|
| ¬ | Negacija (NE) | Ni tako, da | ¬P (ne P) |
| ∧ | Veznik (IN) | Oboje je res | P ∧ Q (P in Q) |
| ∨ | Disjunkcija (ALI) | Vsaj ena je resnična | P ∨ Q (P ali Q) |
| → | Posledice (ČE ... POTEM) | Če je prvo res, potem je res tudi drugo | P → Q (če je P, potem Q) |
| ↔ | Bi-implikacija (ČE IN SAMO ČE) | Oboje je resnično ali pa je oboje napačno | P ↔ Q (P če in samo če je Q) |
| ∀ | Univerzalni kvantifikator (za vse) | Vse v navedenem kompletu | ∀x P(x) (za vse x, P(x)) |
| ∃ | Eksistencialni kvantifikator (obstaja) | V navedenem nizu je vsaj ena | ∃x P(x) (Obstaja tak x, da je P(x)) |
Diskretni matematični simboli
Nekateri simboli, povezani z diskretno matematiko, so:
| Simbol | Ime | Pomen | Primer |
|---|---|---|---|
| ℕ | Množica naravnih števil | Pozitivna cela števila (vključno z ničlo) | 0, 1, 2, 3, … |
| ℤ | Niz celih števil | Cela števila (pozitivna, negativna in nič) | -3, -2, -1, 0, 1, 2, 3, … |
| ℚ | Niz racionalnih števil | Števila, izražena kot ulomek | 1/2, 3/4, 5, -2, 0,75, … |
| ℝ | Niz realnih števil | Vsa racionalna in iracionalna števila | π, e, √2, 3/2, … |
| ℂ | Niz kompleksnih števil | Števila z realnimi in imaginarnimi deli | 3 + 4i, -2 – 5i, … |
| n! | Faktoriel n | Zmnožek vseh pozitivnih celih števil do n | 5! = 5 × 4 × 3 × 2 × 1 |
| nCkali C(n, k) | Binomski koeficient | Število načinov za izbiro k elementov izmed n elementov | 5C3 = 10 |
| G, H, … | Imena za grafe | Spremenljivke, ki predstavljajo grafe | Graf G, Graf H, … |
| V(G) | Množica vozlišč grafa G | Vsa vozlišča (vozlišča) v grafu G | Če je G trikotnik, je V(G) = {A, B, C} |
| E(G) | Množica robov grafa G | Vsi robovi v grafu G | Če je G trikotnik, je E(G) = {AB, BC, CA} |
| |V(G)| | Število vozlišč v grafu G | Skupno število vozlišč v grafu G | Če je G trikotnik, |V(G)| = 3 |
| |E(G)| | Število robov v grafu G | Skupno število robov v grafu G | Če je G trikotnik, |E(G)| = 3 |
| ∑ | Seštevanje | Seštejte obseg vrednosti | ∑_{i=1}^{n} i = 1 + 2 + … + n |
| ∏ | Oznaka izdelka | Izdelek v razponu vrednosti | ∏_{i=1}^{n} i = 1 × 2 × … × n |
Pogosta vprašanja o matematičnih simbolih
Kaj so osnovni aritmetični simboli?
Osnovni aritmetični simboli so seštevanje (+), odštevanje (-), množenje (× ali ·) in deljenje (÷ ali /).
Kaj pomeni enačaj?
Enako pomeni, da sta dva izraza na obeh straneh enakovredna po vrednosti.
Kaj predstavlja pi v matematiki?
Pi predstavlja razmerje med obsegom kroga in njegovim premerom, približno 3,14159.
Kaj je simbol za seštevanje?
Simbol za seštevanje v matematiki je + in se uporablja za seštevanje katerih koli dveh številskih vrednosti.
Kaj je simbol e v matematiki?
Simbol v matematiki predstavlja Eulerjevo število, ki je približno enako 2,71828.
Kateri simbol predstavlja neskončnost?
Neskončnost predstavlja ∞, predstavlja pa jo vodoravna osmica, znana tudi kot lena osmica.