Uvod v traceroute

Ukaz Linux traceroute je pripomoček za odpravljanje težav z omrežjem, ki nam pomaga določiti število skokov in paketov, ki potujejo po poti, potrebnih za dosego cilja. Uporablja se za prikaz, kako se podatki prenašajo z lokalnega računalnika na oddaljeni stroj. Nalaganje spletne strani je eden od pogostih primerov traceroute. Nalaganje spletne strani prenaša podatke prek omrežja in usmerjevalnikov. Traceroute lahko prikaže poti, naslove IP in imena gostiteljev usmerjevalnikov v omrežju. Lahko je koristen za diagnosticiranje težav z omrežjem.

V računalništvu sta tracert in traceroute ukaza za diagnostiko računalniškega omrežja za prikaz možnih poti in merjenje zamud pri prenosu paketov po omrežju IP. Zgodovina poti se zabeleži kot čas povratnega potovanja paketa od vseh zaporednih gostiteljev na poti; povprečna časovna vsota v vsakem skoku je skupni čas, porabljen za ustvarjanje povezave.

Ukaz traceroute se nadaljuje, razen če se vsak poslan paket izgubi več kot dvakrat; povezava je izgubljena in poti ni mogoče ovrednotiti. Po drugi strani pa ukaz ping meri samo zadnje povratne čase skozi ciljno točko. Včasih ima orodje podobno ime, tracert6 in traceroute6, za IPv6.

Sintaksa:

 traceroute [OPTION...] HOST 

Opcije:

Ukaz traceroute podpira naslednje možnosti ukazne vrstice:

-f, --first-hop=ŠTEV: Uporablja se za nastavitev začetne razdalje skokov.

-g, --gateways=GATES: Uporablja se za prikaz seznama prehodov za ohlapno izvorno usmerjanje.

-I, --icmp: Določena je uporaba ICMP ECHO kot sonde.

-m, --max-hop=ŠTEV: Uporablja se za nastavitev največjega števila skokov, privzeto je 64.

-M, --type=METODA: Določa METODO (icmp ali udp) za operacije traceroute, privzeta metoda je udp.

-p, --port=PORT: Definirana je uporaba ciljnih vrat PORT, privzeta PORT je 33434.

metoda tostring java

-q, --poskusov=ŠTEV: Uporablja se za posredovanje NUM testnih paketov na skok, privzeta vrednost je 3.

--resolve-hostnames: Uporablja se za razrešitev imen gostiteljev.

-t, --tos=ŠTEV: Uporablja se za nastavitev vrste storitve (TOS) na NUM.

-w, --wait=ŠTEV: Uporablja se za čakanje v sekundah na odgovor, privzeto je 3.

prvi prenosnik

-?, --pomoč: Uporablja se za prikaz priročnika za pomoč, ki vsebuje kratek opis podprtih možnosti ukazne vrstice in uporabe.

--uporaba: Prikaže kratko sporočilo o uporabi.

-V, --različica: Uporablja se za prikaz informacij o različici traceroute.

Oglejmo si hitro kazalo teme:

• Namestite ukaz traceroute
• Kako deluje?
• Sledite poti z uporabo Ipv6
• Sledi poti z uporabo Ipv4
• Onemogoči preslikavo naslova IP in imena gostitelja
• Nastavite število poizvedb na skok
• Nastavite čas čakanja na odgovor
• Določite vmesnik za uporabo
• Nastavite začetno vrednost TTL
• Nastavite največje število skokov
• Iskanje pomoči

Izvedbe traceroute

Ukaz traceroute je na voljo v več sodobnih operacijskih sistemih. V sistemih, podobnih Unixu, kot so Linux, macOS in FreeBSD, je na voljo kot orodje za ukazno vrstico. Poleg tega je traceroute grafično dostopen v paketu Network Utilities v macOS; ti pripomočki so bili opuščeni od objave macOS Big Sur.

ReactOS in Microsoft Windows ponujata program, imenovan tracert, ki izvaja podobno funkcijo sledenja poti. Tudi operacijski sistemi, ki temeljijo na Windows NT, ponujajo PathPing, ki lahko združuje funkcionalnost ukaza ping s tracertom. Izdajo ReactOS je integriral Get Murphy in je licencirana pod GPL.

Traceroute privzeto pošlje vrstni red paketov UDP (User Datagram Protocol) v operacijskih sistemih, podobnih Unixu, s ciljnimi številkami vrat v razponu od 33434 do 33534. Implementacije traceroute, dobavljene z macOS, DragonFly BSD, OpenBSD, NetBSD, FreeBSD in Linux, imajo možnost uporabe paketov ICMP Echo Request, kot sta TCP in UDP, z uporabo paketov ICMP ali TCP SYN. Privzeto tracert prenaša pakete ICMP Echo Request v sistemu Windows namesto prenosov traceroute paketov UDP.

Uporaba traceroute

Večina implementacij ima vsaj nekaj možnosti za definiranje števila poizvedb za prenos na skok, čakalni čas za odgovor, omejitev skokov in uporabljena vrata. Če traceroute ne pokličemo z določenimi možnostmi, prikaže seznam razpoložljivih možnosti, medtem ko ukaz man traceroute predstavlja več podrobnosti, kot so zastavice napak.

Izvor traceroute

Stran s priročnikom traceroute navaja, da je dejanski program traceroute določil Van Jacobson leta 1987 na podlagi priporočila Steva Deeringa, s posebej prepričljivimi popravki in priporočili C. Philipa Wooda, Kena Adelmana in Tima Seaverja. Mike Muuss, avtor programa ping, navaja, da je bil traceroute določen s podporo jedra ICMP, ki ga je prej kodiral za aktiviranje neobdelanih vtičnic ICMP, medtem ko je na začetku določil program ping.

Omejitve traceroute

Omejitve traceroute so zloglasne in jih je treba upoštevati pri uporabi orodja. Traceroute na primer prepozna poti na ravni vmesnika, ne pa tudi na ravni poti. Druge omejitve se pojavijo, ko se usmerjevalniki ne odzovejo na pregled ali ko usmerjevalniki vključijo omejitev za odgovore ICMP.

Traceroute lahko predstavlja pot, ki ne obstaja v obstoju izravnave prometne obremenitve. Za zmanjšanje te težave je na voljo sprememba traceroute, znana kot Paris-traceroute, ki upravlja identifikator toka pregleda tako, da prezre uravnoteženje obremenitve.

Namestite ukaz traceroute

Traceroute ni privzeti pripomoček za Linux sistem. Če želimo uporabljati traceroute, ga moramo namestiti ročno. Če ga želite namestiti, izvedite enega od naslednjih ukazov:

 sudo apt install inetutils-traceroute sudo apt install traceroute 

Zgornji ukazi bodo namestili pripomoček traceroute v naš sistem. Po uspešni namestitvi bo rezultat videti takole:

Kako deluje?

Če želite slediti poti povezanega omrežnega gostitelja, posredujte ime strežnika ali naslov IP, s katerim se želite povezati. Če želite na primer slediti poti strežnika 'javatpoint.com', izvedite spodnji ukaz:

 traceroute javatpoint.com 

Zgornji ukaz bo prikazal skoke, pakete in veliko drugih informacij o dani poti. Razmislite o spodnjem rezultatu:

igralec zeenat aman

Iz zgornjega rezultata lahko vidimo več stvari. poglejmo vsak del izhoda:

• Prva vrstica prikazuje ime gostitelja in naslov IP, ki ga je treba doseči, skoke, ki jih bo poskusil izvesti ukaz traceroute, in velikost paketov, ki jih je treba poslati.
• Od druge vrstice vsaka vrstica prikazuje skok do cilja. In ime gostitelja, ki mu sledi naslov IP gostitelja, čas povratnega potovanja. Čas povratnega potovanja je vsota časa, ki je potreben za pošiljanje signala, in časa, potrebnega za odgovor gostitelju.
• Privzeto pošlje tri pakete za vsakega gostitelja, zato so navedeni trije odzivni časi.
• Simbol '*' predstavlja izgubo paketa. Do izgube paketa pride zaradi izpada omrežja, velike prezasedenosti omrežja ali pa požarni zid opušča promet. Pri veliki izgubi paketa bo traceroute prikazal napako kot 'destinacija ni dosežena.'

Sledite poti z uporabo IPv6

Možnost '6' se uporablja za sledenje poti do gostiteljskega omrežja z uporabo protokola Ipv6. Razmislite o spodnjem ukazu:

 traceroute6 google.com 

Zgornji ukaz bo izsledil pot do »google.com« z uporabo protokola Ipv6. Razmislite o spodnjem rezultatu:

Sledite poti z uporabo Ipv4

Možnost '4' se uporablja za sledenje poti do gostiteljskega omrežja z uporabo protokola Ipv6. Razmislite o spodnjem ukazu:

 traceroute 4 google.com 

Zgornji ukaz bo izsledil pot do »google.com« z uporabo protokola Ipv6. Razmislite o spodnjem rezultatu:

Onemogoči preslikavo naslova IP in imena gostitelja

Možnost 'n' se uporablja za onemogočanje preslikave naslova IP in imena gostitelja. Razmislite o spodnjem ukazu:

 traceroute n google.com 

Zgornji ukaz bo ustvaril izhod, kot sledi:

Nastavite število poizvedb na skok

Možnost '-q' se uporablja za nastavitev števila poizvedb na skok. Razmislite o spodnjem ukazu:

 traceroute -q 2 google.com 

Zgornji ukaz bo ustvaril izhod, kot sledi:

tiger v primerjavi z levom

Nastavite čas čakanja na odgovor

Možnost '-w' se uporablja za nastavitev čakalnega časa odgovora v traceroute. Določil bo čakalni čas v sekundah za odgovor na sondo. Razmislite o spodnjem ukazu:

 traceroute -w 1 google.com 

Iz zgornjega ukaza je čakalni čas odziva 1 sekunda. Izdelal bo naslednje:

Določite vmesnik za uporabo

Možnost 'i' se uporablja za nastavitev omrežnega vmesnika, ki naj ga uporablja traceroute. Če ni nastavljen, bo nastavil vmesnik glede na usmerjevalno tabelo. Razmislite o spodnjem ukazu:

 traceroute i wlp3s0b1 google.com 

Zgornji ukaz bo ustvaril izhod, kot sledi:

Nastavite začetno vrednost TTL

Nastavimo lahko začetno vrednost TTL (čas življenja), ki ni privzeta vrednost. Preskočil bo nekaj hmelja. Običajno je nastavljen na ena, dva, tri in tako naprej za ustrezen niz testov. Torej, če ga nastavimo na sedem, bo prvi preizkus poskusil skok sedem in preskočil skoke od ena do šest. Razmislite o spodnjem ukazu:

 traceroute -f 7 google.com 

Zgornji ukaz bo šel naravnost na skok sedem. Razmislite o spodnjem rezultatu:

Nastavite največje število skokov

Možnost '-m' se uporablja za nastavitev največjega števila skokov, da paket doseže cilj. Privzeta vrednost za največje število skokov je 30. Razmislite o spodnjem ukazu:

 traceroute -m 7 google.com 

Zgornji ukaz bo nastavil 7 največjih skokov, da paket doseže cilj. Razmislite o spodnjem rezultatu:

Iskanje pomoči

Za prikaz priročnika za pomoč, ki vsebuje povzetek uporabe in podprtih možnosti, izvedite spodnji ukaz:

isletter java

 traceroute --help 

Zgornji ukaz bo prikazal pomoč. Izdelal bo naslednje:

Do priročnikov lahko dostopamo tudi tako, da izvedemo ukaz man na naslednji način:

 man traceroute 

Zgornji ukaz bo prikazal priročnik za ukaz traceroute. Videti bo takole:

Pomaknite se po strani, če želite prebrati več, in pritisnite tipko 'q' za izhod iz strani priročnika.