V matematiki se izrazi eksponenti in potence uporabljajo, ko se število pomnoži samo s seboj za določeno število krat. Na primer, 4 × 4 × 4 = 64. To lahko na kratko zapišemo tudi kot 43= 64. Tukaj, 43pomeni, da je število 4 pomnoženo samo s seboj trikrat, v kratki obliki pa 43je eksponentni izraz. Število 4 je osnovno število, medtem ko je število 3 eksponent, dani eksponentni izraz pa beremo kot 4, dvignjeno na potenco 3. V eksponentnem izrazu je osnova faktor, ki se večkrat pomnoži sam s seboj, medtem ko eksponent je, kolikokrat se faktor pojavi.
Opredelitev eksponentov in potence
Če število pomnožimo s samim seboj n-krat , je nastali izraz znan kot n-ta potenca danega števila. Med eksponentom in potenco je zelo tanka razlika. Eksponent je število, kolikokrat je bilo dano število pomnoženo s samim seboj, medtem ko je potenca vrednost produkta osnovnega števila, dvignjenega na eksponent. S pomočjo eksponentne oblike števil lahko priročneje izrazimo izjemno velika in majhna števila. Na primer, 100000000 je mogoče izraziti kot 1 × 108, 0,0000000000013 pa je mogoče izraziti kot 13 × 10-13. To omogoča lažje branje številk, pomaga ohranjati njihovo točnost in nam prihrani čas.
Pravila eksponentov in potence
Pravila eksponentov in potence pojasnjujejo, kako seštevati, odštevati, množiti in deliti eksponente ter kako reševati različne vrste matematičnih enačb, ki vključujejo eksponente in potence.
| Produktni zakon eksponentov | am× an=a(m+ n) |
|---|---|
| Pravilo kvocienta eksponentov | am/an=a(m-n) |
| Pravilo moči moči | (am)n= amn |
| Pravilo moči izdelka | am× bm= (ab)m |
| Pravilo moči količnika | am/bm= (a/b)m |
| Pravilo ničelnega eksponenta | a0= 1 a b c številke |
| Pravilo negativnega eksponenta | a-m= 1/am |
| Pravilo ulomkov eksponenta | a(m/n)=n√am |
1. pravilo: Produktni zakon eksponentov
Po tem zakonu se pri množenju eksponentov z enakimi osnovami eksponenti seštejejo.
Produktni zakon eksponentov: am× an=a(m+ n)
2. pravilo: pravilo kvocienta eksponentov
Po tem zakonu moramo za delitev dveh eksponentov z enakimi osnovami odšteti eksponente.
Pravilo kvocienta eksponentov: am/an=a(m–n)
Pravilo 3: Pravilo moči moči
V skladu s tem zakonom, če eksponentno število dvignemo na drugo potenco, se potence pomnožijo.
Pravilo moči moči: (am)n=a(m × n)
Pravilo 4: Pravilo moči izdelka
V skladu s tem zakonom moramo pomnožiti različne baze in dvigniti isti eksponent na produkt baz.
Pravilo moči izdelka: am× bm=(a × b)m.
5. pravilo: Pravilo moči količnika
V skladu s tem zakonom moramo razdeliti različne baze in dvigniti isti eksponent na količnik baz.
Pravilo moči količnika: am÷ bm=(a/b)m
6. pravilo: Pravilo ničelnega eksponenta
Po tem zakonu, če je vrednost osnove, dvignjene na potenco nič, 1.
Pravilo ničelnega eksponenta: a0=1
Pravilo 7: Pravilo negativnega eksponenta
V skladu s tem zakonom, če je eksponent negativen, potem spremenimo eksponent v pozitivno tako, da vzamemo recipročno vrednost eksponentnega števila.
Pravilo negativnega eksponenta: a-m= 1/am
Pravilo 8: Pravilo ulomkov
V skladu s tem zakonom, ko imamo delni eksponent, potem to povzroči radikale.
Pravilo ulomkov eksponenta: a(1/n)=n√a
a(m/n)=n√am
Kaj pomeni 10 na potenco 4?
rešitev:
Izračunajmo vrednost 10 na 4. srednjo vrednost, tj. 104
Vemo, da glede na potenčno pravilo eksponentov,
am= a × a × a… m-krat
Zato lahko zapišemo 104kot 10 × 10 × 10 × 10 = 10000
zato
vrednost 10 dvignjena na potenco števila 4, tj. 104je 10000.
Vzorčne težave
1. težava: Poiščite vrednost 36.
rešitev:
Podani izraz je 36.
Osnova danega eksponentnega izraza je 3, medtem ko je eksponent 6, tj. dani izraz se bere tako, da se 3 dvigne na potenco števila 6.
Torej, z razširitvijo 36, dobimo 36= 3 × 3 × 3 × 3 × 3 × 3 = 729
Zato je vrednost 36je 729.
2. naloga: Določite eksponent in potenco za izraz (12)5.
rešitev:
Podani izraz je 125.
Osnova danega eksponentnega izraza je 12, medtem ko je eksponent 5, tj. dani izraz se bere tako, da se 12 dvigne na potenco števila 5.
Problem 3: Ocenite (2/7)-5× (2/7)7.
rešitev:
Podano: (2/7)-5×(2/7)7
To vemo, am× an= a(m + n)
Torej, (2/7)-5×(2/7)7= (2/7)(-5+7)
= (2/7)2= 4/49
Zato (2/7)-5× (2/7)7= 4/49
4. naloga: Poiščite vrednost x v podanem izrazu: 53x-2= 625.
rešitev:
Podano, 53x-2= 625.
53x-2= 54
S primerjavo eksponentov podobne baze dobimo
⇒ 3x -2 = 4
⇒ 3x = 4 + 2 = 6
⇒ x = 6/3 = 2
Zato je vrednost x 2.
Problem 5: Poiščite vrednost k v podanem izrazu: (-2/3)423)- petnajst= (23)7k+3
rešitev:
podano,
(-23)423)- petnajst= (23)7k+3
23)423)- petnajst= (23)7k+3{Od (-x)4= x4}
To vemo, am× an= a(m + n)
23)4-15= (2/3)7k+3
23)-enajst= (23)7k+3
primerljiv niz v JaviS primerjavo eksponentov podobne baze dobimo
⇒ -11 = 7k +3
⇒ 7k = -11-3 = -14
⇒ k = -14/7 = -2
Zato je vrednost k -2.