sklepanje:

V umetni inteligenci potrebujemo inteligentne računalnike, ki lahko ustvarijo novo logiko iz stare logike ali z dokazi, zato se ustvarjanje zaključkov iz dokazov in dejstev imenuje sklepanje .

Pravila sklepanja:

Pravila sklepanja so predloge za generiranje veljavnih argumentov. Pravila sklepanja se uporabljajo za izpeljavo dokazov v umetni inteligenci, dokaz pa je zaporedje zaključkov, ki vodijo do želenega cilja.

V pravilih sklepanja igra implikacija med vsemi vezniki pomembno vlogo. Sledi nekaj terminologij, povezanih s pravili sklepanja:

vadnica za javafx

Posledice:Je eden od logičnih veznikov, ki ga lahko predstavimo kot P → Q. Je logični izraz.Converse:Obratno od implikacije, kar pomeni, da predlog desne strani preide na levo stran in obratno. Zapišemo ga lahko kot Q → P.Kontrapozitivno:Negacijo obratnega pojma imenujemo kontrapozitivna in jo lahko predstavimo kot ¬ Q → ¬ P.Obratno:Negacija implikacije se imenuje inverzna. Lahko ga predstavimo kot ¬ P → ¬ Q.

Iz zgornjega izraza so nekatere sestavljene izjave enakovredne, kar lahko dokažemo z uporabo tabele resnic:

Zato lahko iz zgornje tabele resnic dokažemo, da je P → Q enakovreden ¬ Q → ¬ P in Q→ P enakovreden ¬ P → ¬ Q.

Vrste pravil sklepanja:

1. Način nastavitve:

Pravilo Modus Ponens je eno najpomembnejših pravil sklepanja in pravi, da če sta P in P → Q resnična, potem lahko sklepamo, da bo Q resničen. Lahko se predstavi kot:

primer:

Izjava-1: 'Če sem zaspan, potem grem spat' ==> P→ Q
Izjava-2: 'Sem zaspan' ==> P
Zaključek: 'Grem spat.' ==> Q.
Zato lahko rečemo, da če je P→ Q resničen in je P resničen, potem bo Q resničen.

Tabela dokazov z resnico:

2. Metoda odstranjevanja:

Pravilo Modus Tollens pravi, da če je P→ Q res in ¬ Q je res, potem ¬ P bo tudi res. Lahko se predstavi kot:

Izjava-1: 'Če sem zaspan, grem spat' ==> P→ Q
Izjava-2: 'Ne grem v posteljo.'==> ~Q
Izjava-3: Kar sklepa, da ' Nisem zaspana ' => ~P

Tabela dokazov z resnico:

3. Hipotetični silogizem:

Pravilo hipotetičnega silogizma pravi, da če je P→R resničen, ko je P→Q resničen, je Q→R resničen. Lahko se predstavi kot naslednji zapis:

primer:

Izjava-1: Če imate ključ mojega doma, lahko odklenete moj dom. P→Q
Izjava-2: Če lahko odklenete moj dom, lahko vzamete moj denar. Q→R
Zaključek: Če imaš moj ključ od doma, lahko vzameš moj denar. P→R

Dokaz s tabelo resnic:

4. Disjunktivni silogizem:

Pravilo disjunktivnega silogizma pravi, da če je P∨Q resničen in je ¬P resničen, potem bo Q resničen. Lahko se predstavi kot:

primer:

java string concat

Izjava-1: Danes je nedelja ali ponedeljek. ==>P∨Q
Izjava-2: Danes ni nedelja. ==> ¬P
Zaključek: Danes je ponedeljek. ==> Q

Dokaz s tabelo resnic:

5. Dodatek:

Pravilo seštevanja je eno od običajnih sklepnih pravil in pravi, da če je P resničen, potem je P∨Q resničen.

primer:

Izjava: Imam vaniljev sladoled. ==> P
Izjava-2: Imam čokoladni sladoled.
Zaključek: Imam vaniljev ali čokoladni sladoled. ==> (P∨Q)

Dokaz s tabelo resnic:

6. Poenostavitev:

Pravilo poenostavitve pravi, da če P∧ Q je torej res Q ali P bo tudi res. Lahko se predstavi kot:

Dokaz s tabelo resnic:

7. Ločljivost:

Pravilo ločljivosti navaja, da če sta P∨Q in ¬ P∧R resnična, bo resničen tudi Q∨R. Lahko se predstavi kot

Dokaz s tabelo resnic: