logo

Ribosomi

Ribosomi so drobni zrnati organeli, ki jih najdemo v evkariontskih in prokariontskih celicah. Najdemo jih v citosolu celice. Ribosomi so mesto sinteze beljakovin. Prevajajo genetske informacije, ki jih prenaša messenger RNA (mRNA), v funkcionalne proteine.

Ribosomi so sestavljeni iz dveh podenot, ene večje in ene manjše, od katerih je vsaka sestavljena iz beljakovin in molekul RNA. V tem članku bomo obravnavali strukturo in delovanje ribosoma, diagram in drugo.



Kazalo

izračun delovne dobe v excelu

Opredelitev ribosoma

Ribosom je celična struktura, ki sestavlja beljakovine s povezovanjem aminokislin na podlagi genetskih navodil iz messenger RNA (mRNA).

Kaj so ribosomi?

Ribosome je prvi opazil George Palade (1953) pod elektronskim mikroskopom. Je nekakšen kompleksen molekularni stroj, ki proizvaja beljakovine iz aminokislin med procesom sinteze beljakovin, imenovanim tudi prevod . Ribosom prevaja genetske informacije, shranjene v messenger RNA, v beljakovine.



Postopek poteka v treh fazah: začetek, raztezek in zaključek. Znotraj ribosomov ribosomska RNA (rRNA) katalizira reakcijo peptidil transferaze, da tvori peptidne vezi med aminokislinami, kar jim omogoča tvorbo beljakovin. Ko beljakovine nastanejo v ribosomu, se premaknejo na različna področja celice za različne celične funkcije.

Lokacija ribosomov v celici

Ribosomi so prisotni v citosolu ali pritrjeni na endoplazmatski retikulum v rastlinah in živalske celice . Imajo pomembno vlogo pri prevajanju DNK v beljakovine. Medtem ko so nekateri ribosomi trajno povezani z grobim endoplazmatskim retikulumom, je njihova povezava odvisna od specifičnih beljakovin, ki jih pomagajo proizvesti. V živalskih ali človeških celicah je lahko do 10 milijonov ribosomov. Več ribosomov je lahko povezanih z isto verigo mRNA, strukturo, znano kot polisom.

Ribosomi Diagram

Označen diagram ribosomov je podan spodaj:



Ribosomi-diagram

Struktura ribosoma

Struktura ribosoma je opisana na naslednji način:

  • Ribosomi so sestavljeni iz ribonukleinske kisline (RNA) in beljakovinskega dela. RNA komponento imenujemo ribosomska RNA (rRNA), beljakovinsko komponento pa sestavljajo različni ribosomski proteini.
  • Ribosome sestavljata dve podenoti – majhna podenota in velika podenota, ti podenoti pa sodelujeta pri procesu sinteze beljakovin.
  • Majhna podenota bere genetske informacije in se veže na mRNA. Velika podenota katalizira tvorbo peptidne vezi in se veže na aminoacilirane tRNA.
  • Ribosom ima specifična vezavna mesta za različne molekule, ki sodelujejo pri sintezi beljakovin. Ti vključujejo: A (aminoacilno) mesto: mesto, kjer so sprejete aminoacilirane molekule tRNA. P (peptidil) mesto: vsebuje tRNA, ki nosi rastočo peptidno verigo. E (izstopno) mesto: mesto, kjer ostanejo deacilirane molekule tRNA, preden zapustijo ribosom.
  • Ko so ribosomi pritrjeni na endoplazmatski retikulum, se imenuje grobi endoplazmatski retikulum.
  • Vezani in prosti ribosomi so podobni po zgradbi in sodelujejo pri sintezi beljakovin.

Struktura ribosoma

Značilnosti ribosomov

Ribosomi so celične strukture, ki sodelujejo pri sintezi beljakovin v vseh živih organizmih. Značilnosti ribosomov so naslednje:

  • Ribosome najdemo tako v prokariontskih kot v evkariontskih organizmih.
  • Ribosomi so sestavljeni iz ribonukleinske kisline (RNA) in beljakovin. Komponenta RNA se imenuje ribosomska RNA (rRNA).
  • Ribosomi so sestavljeni iz dveh podenot, majhne podenote in velike podenote. Oba delujeta skupaj med sintezo beljakovin.
  • Ribosomi imajo specifična vezavna mesta za molekule, ki izvajajo sintezo beljakovin.
  • Ribosome najdemo v dveh predelih celice: razpršeni po citoplazmi in v nekaterih primerih pritrjeni na endoplazmatski retikulum ter tvorijo hrapavi endoplazmatski retikulum.
  • Prokarioti imajo ribosome 70S, sestavljene iz majhne podenote (30S) in velike podenote (50S). Evkarionti imajo ribosome 80S, z majhno podenoto (40S) in veliko podenoto (60S).
  • Preberejo genetsko kodo, ki jo prenaša messenger RNA (mRNA), in jo uporabijo za sestavljanje aminokislin v specifično zaporedje, ki na koncu tvorijo beljakovine.

Preberite tudi : Razlika med ribosomoma 70S in 80S

Funkcije ribosomov

Ribosomi imajo dve glavni funkciji, ki vključujeta dekodiranje sporočil in tvorbo peptidnih vezi.

  • Ribosomi sodelujejo pri tvorbi beljakovin, DNA tvori RNA s transkripcijo DNA.
  • MRNA se v procesu prevajanja pretvori v proteine.
  • MRNA je organizirana v jedru in se premakne v citoplazmo za proces sinteze beljakovin.
  • Ribosomske podenote v citoplazmi so vezane okoli polimerov mRNA. TRNA nato integrira beljakovine.
  • Proteini, organizirani v citoplazmi, se uporabljajo v dejanski citoplazmi, proteini, ki jih sintetizirajo vezani ribosomi, pa se premaknejo v zunanje celice.

Motnje, ki nastanejo zaradi nepravilnega delovanja ribosomov, imenujemo ribosomopatije . Mutacije, ki se pojavijo v nekaterih beljakovinah, ki jih izdelujejo ribosomi, lahko povzročijo motnje, za katere je značilna odpoved kostnega mozga in anemija.

java razčleni niz na int

Številni prirojeni sindromi so posledica okvarjene biogeneze ribosomov, kar vključuje Diamond-Blackfanovo anemijo (DBA), X-vezano prirojeno diskeratozo (DKC), hipoplazijo hrustančnih las (CHH) in Treacher Collinsov sindrom (TCS).

Diamond-Blackfan anemija (DBA)

To je redka krvna bolezen, ki prizadene kostni mozeg. Kostni mozeg lahko tvori sveže krvne celice, vključno z rdečimi krvnimi celicami, belimi krvnimi celicami in trombociti. Pri DBA kostni mozeg ne more proizvesti dovolj eritrocitov za reševanje telesnih težav. DBA je opisana kot pomanjkanje eritrocitov, ki povzroča anemijo.

DBA povzroči nenormalno zorenje pred rRNA in kaže mutacije v enem od več genov za ribosomske proteine, ki kodirajo strukturne komponente ribosoma.

Zaključek – Ribosomi

Skratka, ribosomi so odgovorni za sintezo beljakovin, dekodiranje genetskih informacij in tvorjenje peptidnih vezi. Ribosome najdemo tako v prokariontskih kot v evkariontskih organizmih. Ribosomi so sestavljeni iz ribonukleinske kisline (RNA) in beljakovin, s specifičnimi veznimi mesti za molekule, ki sodelujejo pri sintezi beljakovin. Motnje v delovanju ribosomov lahko vodijo do ribosomopatij, kot je Diamond-Blackfanova anemija (DBA), za katero je značilna oslabljena proizvodnja rdečih krvnih celic zaradi mutacij, ki vplivajo na gene ribosomskih beljakovin. Razumevanje strukture in delovanja ribosomov je ključnega pomena za razumevanje bistvenih celičnih procesov in obravnavanje povezanih motenj.

Preberite tudi:

  • Ribosomi | 11. razred Biologija
  • Diagram ribosomov
  • Razlika med lizosomi in ribosomi
  • Ribosomi in inkluzijska telesca

Pogosta vprašanja o ribosomih

Kaj so ribosomi?

Ribosomi so celične strukture, odgovorne za sintezo beljakovin v živih organizmih. Sestavljeni so iz ribonukleinske kisline (RNA) in beljakovin ter jih najdemo v vseh vrstah celic.

Kje so ribosomi v celici?

Ribosome najdemo v dveh predelih celice: razpršeni po citoplazmi in v nekaterih primerih pritrjeni na endoplazmatski retikulum (ER), ki tvori grob endoplazmatski retikulum.

Kakšna je funkcija ribosomov?

Naloga ribosomov je branje genetskih informacij, ki jih prenaša messenger RNA (mRNA). Te informacije uporablja za razporeditev aminokislin v določena zaporedja, ki tvorijo beljakovine.

Kakšna je struktura ribosomov?

Ribosomi so sestavljeni iz dveh podenot, majhne podenote in velike podenote, od katerih je vsaka sestavljena iz ribosomske RNA (rRNA) in beljakovin. Povezani so z vezjo med proteini v eni podenoti in rRNA v drugi.

Kako delujejo ribosomi?

Ribosomi preberejo genetske informacije v mRNA in jih povežejo s specifičnimi molekulami prenosne RNA (tRNA). Ribosom nato te aminokisline poveže skupaj in tvori beljakovino.