Kombinacijska logična vezja so vezja, ki vsebujejo različne vrste logičnih vrat. Preprosto je vezje, v katerem so kombinirane različne vrste logičnih vrat, znano kot a kombinacijsko logično vezje . Izhod kombinacijskega vezja je določen iz trenutne kombinacije vhodov, ne glede na prejšnji vhod. Vhodne spremenljivke, logična vrata in izhodne spremenljivke so osnovne komponente kombinacijskega logičnega vezja. Obstajajo različne vrste kombinacijskih logičnih vezij, kot so seštevalnik, odštevalnik, dekoder, kodirnik, multiplekser in demultiplekser.
Obstajajo naslednje značilnosti kombinacijskega logičnega vezja:
- V katerem koli trenutku je izhod kombinacijskih vezij odvisen le od trenutnih vhodnih sponk.
- Kombinacijsko vezje nima rezervnega ali prejšnjega pomnilnika. Prejšnje stanje vhoda ne vpliva na trenutno stanje vezja.
- V kombinacijskih logičnih vezjih je možnih n število vhodov in m število izhodov.
Vhodna spremenljivka 'n' prihaja iz zunanjega vira, medtem ko gre izhodna spremenljivka 'm' na zunanji cilj. V mnogih aplikacijah so izvor ali cilji pomnilniški registri.
niz kot niz
Polovični seštevalnik
Polseštevalnik je osnovni gradnik z dvema vhodoma in dvema izhodoma. Seštevalnik se uporablja za izvajanje operacije ALI dveh enobitnih binarnih števil. The nositi in vsota sta dve izhodni stanji polseštevalnika.
Polni seštevalnik
Polovični seštevalnik se uporablja za seštevanje samo dveh števil. Za premagovanje te težave je bil razvit polni seštevalnik. Polni seštevalnik se uporablja za seštevanje treh 1-bitnih binarnih števil A, B in prenosa C. Polni seštevalnik ima tri vhodna stanja in dve izhodni stanji, tj. vsoto in prenos.
Polovični odštevalci
Polovični odštevalnik je tudi gradnik odštevanja dveh binarnih števil. Ima dva vhoda in dva izhoda. To vezje se uporablja za odštevanje dveh enobitnih binarnih števil A in B 'diff ' in 'izposoditi' sta dva izhodna stanja polseštevalnika.
java za razvrščanje seznamov
Polni odštevalci
Polovični odštevalnik se uporablja za odštevanje samo dveh števil. Za premagovanje te težave je bil zasnovan polni odštevalnik. Polni odštevalnik se uporablja za odštevanje treh 1-bitnih števil A, B in C, ki so zmanjševanje, odštevanje , in izposoditi, oz. Polni odštevalnik ima tri vhodna stanja in dve izhodni stanji, tj. diff in borrow.
cdr polna oblika
Multiplekserji
Multiplekser je kombinacijsko vezje, ki ima n podatkovnih vhodov in en sam izhod. Znan je tudi kot izbirnik podatkov ki izmed vhodov izbere en vhod in ga usmeri na izhod. S pomočjo izbranih vhodov se izbere ena vhodna linija izmed n-vhodnih linij. Omogoči vhod je označen z E, ki se uporablja v kaskadi.
De-multiplekserji
Demultiplekser izvaja obratno operacijo multiplekserja. Demultiplekser ima samo en vhod, ki je porazdeljen na več izhodov. Ena izhodna vrstica se izbere naenkrat z izbiro vrstic. Vhod se prenese v izbrano izhodno linijo.
Dekoder
Dekoder je kombinacijsko vezje z n vhodi in največ m = 2n izhodi. Dekoder je enak kot de-multiplekser. Edina razlika med demultiplekserjem in dekoderjem je ta, da v dekoderju ni vnosa podatkov. Dekoder izvaja operacijo, ki je popolnoma nasprotna kot kodirnik.
Kodirnik
Kodirnik se uporablja za izvedbo obratne operacije kot dekoder. Kodirnik z n številom vhodov in m številom izhodov se uporablja za izdelavo m-bitne binarne kode, ki je povezana z digitalno vhodno številko. Kodirnik vzame digitalno besedo in jo pretvori v drugo digitalno besedo.