Modem je naprava v obliki škatle, ki povezuje vaše domače/pisarniško omrežje neposredno z internetom. Usmerjevalnik je tudi škatlasta naprava, ki omogoča več računalniškim sistemom (žičnim ali brezžičnim) hkratno uporabo interneta. Dandanes sta obe napravi integrirani in ju običajno zagotovi ISP (ponudnik internetnih storitev), ko vzamemo nov internetni paket. Toda za vzpostavitev internetne povezave za naše domače/pisarniško omrežje potrebujemo modem in usmerjevalnik, bodisi vgrajena ali ločena. Čeprav se ljudje večino časa zmedejo pri prepoznavanju obeh naprav, imata obe napravi dve različni vlogi v omrežju, ki ju bomo spoznali pri tej temi. V tej temi bomo razumeli razliko med modemom in usmerjevalnikom, a preden bomo razumeli glavne razlike, bomo najprej razumeli, kaj sta modem in usmerjevalnik, njune funkcije, kako delujeta in po čem se razlikujeta.

Kaj je modem?

• Modem je naprava, ki modulira ali demodulira signal. Ohranja namensko povezavo s ponudnikom internetnih storitev, da dobi internetno povezavo za dom ali podjetje.
  
• Deluje kot most med internetom/telefonsko linijo in računalnikom.
• Razlog za uporabo modema za internetno povezavo je, da tako internet kot računalnik sprejemata dva različna signala. To pomeni, da internet pošilja analogni signal, računalniški sistem pa lahko razume le digitalni signal. Torej, potrebujemo napravo, ki lahko pretvori analogni signal v digitalni signal in obratno. Za to potrebujemo modem.
• Modulira dohodni analogni signal iz interneta v digitalni signal in ga usmeri v računalnik in obratno.
• Običajno dobimo modem od ponudnika internetnih storitev šele, ko vzamemo nov internetni paket.
• Izvaja tudi stiskanje podatkov, popravljanje napak in nadzoruje pretok informacij. Pospeši proces prenosa podatkov tako, da podatke združi in pošlje v enem zamahu.

Kako deluje modem?

Kot ste že razumeli, je modem odgovoren za modulacijo in demodulacijo signala. Načelo delovanja modema temelji na istem postopku.

Modem je nameščen med telefonsko linijo in računalniškim sistemom ali usmerjevalnikom. Povezuje naprave z navedenimi ethernetnimi vrati. ISP (ponudnika internetnih storitev) poveže z domačim omrežjem neposredno za en osebni računalnik. Ali pa je povezan z usmerjevalnikom za povezavo z več napravami.

Spodnji diagram pretvarja dohodni analogni signal, ki prihaja iz telefonskih linij/optičnih vlaken, v digitalni signal in ga pošilja v računalnik. Brez modema se ne moremo povezati z internetom.

Vrste modemov

Modem je lahko različnih vrst glede na prenos podatkov in način namestitve. Te vrste so navedene spodaj:

ovojnica besedila css

1. Zunanji modem:

• Zunanji modem je povezan zunaj računalniškega sistema s serijskim kablom.
• Namestitev je zelo enostavna, poleg tega pa zagotavlja visoko hitrost prenosa podatkov.
• Je drag, vendar se še vedno uporablja zaradi visoke hitrosti prenosa podatkov v pisarnah, predvsem zato, da bi se izognili motnjam v omrežni povezljivosti.

2. Notranji modem:

• Kot že ime pove, je notranji modem nameščen na matični plošči osebnega računalnika, kar imenujemo notranji modem.
• Videti je podobno elektronskemu vezju in je nameščeno v razširitveno režo matične plošče.
• Namestitev je zapletena, njena hitrost prenosa podatkov pa je tudi počasna; zato se uporablja za namenski računalnik v domovih/ali majhnih prostorih.

3. Brezžični modem

• Brezžični modemi so povezani z računalniškimi sistemi brez kabla in večina ljudi te modeme uporablja za osebno uporabo.
• Ti modemi uporabljajo radijske frekvence za prenos podatkov po zraku in zagotavljajo tudi dobro hitrost prenosa.

4. Klicni modem

• Klicni modem vzpostavi internetno povezavo tako, da ponudnika internetnih storitev poveže z računalnikom prek običajne telefonske linije.
• Uporablja objekt PSTN (javno komutirano telefonsko omrežje) in zagotavlja hitrost prenosa 56kb/sek .

5. Kabelski modem

• Kabelski modem je znan kot širokopasovna naprava, saj omogoča računalniku komunikacijo s ponudnikom internetnih storitev prek stacionarne povezave.
• S stacionarno povezavo je povezan preko koaksialnega kabla in z računalnikom preko etherneta.

6. Modem DSL

• DSL pomeni Digitalna naročniška linija ki omogoča prenos podatkov po običajni telefonski liniji.
• Zagotavlja visoko hitrost prenosa podatkov, zato se pogosto uporablja v pisarnah/domovih.
• Uporablja se lahko za povezavo z računalnikom ali usmerjevalnikom za zagotavljanje internetne povezave prek vrat ethernet ali vrat USB.
• Modemi DSL so dveh vrst:
  ADSL modem
SDSL modem

7. Satelitski modem

• Satelitski modemi so dragi modemi in ne potrebujejo nobene telefonske povezave za internet.
• Za pošiljanje ali prejemanje podatkov uporablja satelitsko tehnologijo.
• Hitrost modema je razmeroma nižja od hitrosti DSL ali kabelskega modema.

8. Half-duplex modem

• Kot že ime pove, omogoča prenos podatkov samo v eno smer naenkrat.
• To pomeni, da če prejema signal z enega konca, bo takrat prenehal prejemati signal na drugem koncu. Ko je prenos na enem koncu končan, lahko podatke prenaša samo drugi konec.

9. Full Duplex modem

• Modemi s polnim dupleksom lahko prenašajo podatke z obeh koncev hkrati.
• To pomeni, da lahko brez prekinitve sprejema podatke z enega in drugega konca hkrati.

10. Štirižični modem

• Razdeli par žic za dohodne in odhodne nosilce podatkov.
• S to razdelitvijo lahko oddaja isto frekvenco na obeh koncih.

11. Dvožilni modem

• Uporablja par žic, zato jih imenujemo dvožilni modemi. Samo ti dve žici se uporabljata za dohodne in odhodne nosilce.

Funkcije modema

Modem opravlja predvsem dve funkciji, ki sta navedeni spodaj:

• Modulirajte in demodulirajte električni signal iz analognega v digitalnega in digitalnega v analognega.
• Zagotovite varno povezavo za zaščito pred preobremenitvijo linije in drugimi težavami s povezavo.

Prednosti modemov

• Modem nam omogoča uporabo internetne povezave za povezovanje s celim svetom.
• Hitrost je odvisna od cene modema.

Kaj je usmerjevalnik?

Kot že ime pove, je usmerjevalnik omrežna naprava, odgovorna za usmerjanje podatkovnih paketov od vira do cilja po omrežju. Distribuira ali usmerja internetno povezavo od modema do vseh omrežnih naprav, žičnih ali brezžičnih, kot so osebni računalniki, prenosniki, mobilni telefoni, tablice itd. Prav tako omogoča več napravam, da komunicirajo med seboj prek istega omrežja.

V zgodnjih dneh so bili v domovih le posamezni računalniški sistemi. Dandanes več naprav potrebuje internet za delovanje, zato potrebujemo usmerjevalnike, da zagotovimo internetno povezljivost vsem razpoložljivim napravam v domu/pisarni.

Usmerjevalniki so v glavnem dve vrsti; Žično in brezžično.

V žičnem usmerjevalniku potrebujemo ethernetni kabel za povezavo z njim za internet povezava. Medtem ko pri brezžičnem usmerjevalniku ne potrebujemo kabla, s pomočjo Wi-fi tehnologije pa lahko z njim povežemo naše omrežne naprave.

Zagotavlja nam tudi varnostne funkcije in zagotavlja zaščito naših naprav v danem omrežju pred kakršno koli grožnjo.

Kako deluje usmerjevalnik?

• Usmerjevalnik najprej poveže modem z drugimi napravami, da omogoči komunikacijo med temi napravami in internetom.
• Usmerjevalnik usmerja/pošilja podatkovne pakete z definiranim naslovom IP iz enega omrežja v drugo ali znotraj omrežja. To naredi tako, da vsaki napravi prek interneta zagotovi lokalni naslov IP; zagotavlja pravi cilj, tako da podatki dosežejo pravo mesto, namesto da se izgubijo v omrežju.
• Poišče najboljšo in najhitrejšo pot ter nato pošlje podatkovne pakete s te poti napravam v omrežju.
• Deluje podobno kot dostavni paket, ki ima definiran naslov, tako da lahko doseže le pravega prejemnika.

Funkcija usmerjevalnika

• Glavna naloga usmerjevalnika je vzdrževati omrežje pripravljeno in nemoteno delovati.
• Da bi to naredili, povežejo računalnike in druge omrežne naprave, kot so mobilne naprave, tablice, tiskalniki itd., da komunicirajo med seboj.

Vrste usmerjevalnikov

Obstajajo različne vrste usmerjevalnikov; nekaj priljubljenih vrst je navedenih spodaj:

tuple java

1. Brezžični usmerjevalnik

• Brezžični usmerjevalniki so najpogosteje uporabljeni usmerjevalniki v pisarnah in domovih, saj za povezavo z omrežnimi napravami ne potrebujejo žice ali kabla.
• Zagotavlja varno povezavo in samo overjeni uporabniki lahko dostopajo do omrežja z ID-jem in geslom.
• Do njega lahko dostopa n število uporabnikov znotraj navedenega obsega.

2. Žični usmerjevalnik/širokopasovni usmerjevalnik

• Kot že ime pove, za povezavo z omrežnimi napravami potrebuje žico ali kabel.
• Takšni usmerjevalniki se večinoma uporabljajo v šolah ali manjših pisarnah za povezavo osebnih računalnikov z Ethernet kablom.
• Ima tudi Wi-fi dostopno točko, nanj pa je mogoče povezati mobilni telefon s tehnologijo VOIP (Voice-over-Internet Protocol).
• Povezan je z modemi ADSL, da sprejme prenosne podatke iz modema in jih distribuira v nadaljnje omrežje.

3. Robni usmerjevalnik

• Robni usmerjevalnik je lahko žični/brezžični, ki prenaša podatkovne pakete med dvema ali več omrežji, ne znotraj omrežja.
• Ti usmerjevalniki so postavljeni na rob omrežij, zato se imenujejo robni usmerjevalnik, in se povezujejo s ponudnikom internetnih storitev ali drugim omrežjem v organizaciji.
• Glavna naloga robnega usmerjevalnika je vzdrževanje nemotene komunikacije med omrežji.

4. Jedrni usmerjevalnik

• Osrednji usmerjevalniki so tudi žični/brezžični usmerjevalniki, ki distribuirajo podatkovne pakete znotraj omrežja, ne med dvema omrežjema.
• Ti so zasnovani tako, da postanejo hrbtenica omrežja in omogočajo prenos velikih količin podatkov.

5. Virtualni usmerjevalnik

• Ta programska oprema omogoča, da računalniki in strežniki delujejo kot usmerjevalniki in si delijo podatkovne pakete, podobne fizičnim.
• Ti so bolj prilagodljivi kot fizični, saj jih je mogoče povečati glede na poslovne zahteve.

Prednosti usmerjevalnika

• Večinoma se uporabljajo brezžični usmerjevalniki, ki večini omrežnih naprav omogočajo enostavno povezavo kadarkoli, brez skrbi s kupom žic.
• Lahko se poveže z različnimi arhitekturami omrežij, kot so ethernetni kabel, Wi-Fi ali WLAN.
• Zagotavlja zelo varen dostop do omrežja z zaščito z geslom.
• Zmanjša omrežni promet s pomočjo funkcije trkov.
• Zagotavlja podatkovne pakete do pravilnega cilja z najboljšo potjo z uporabo usmerjevalne tabele in inteligence.

Tabela razlik med modemom in usmerjevalnikom

Zaključek

Po tem, ko smo veliko razpravljali o modemih in usmerjevalnikih, lahko zaključimo, da za internetno povezavo v pisarni/domu potrebujemo modem, vendar bo to samo za eno omrežno napravo. Za distribucijo teh podatkov drugim omrežnim napravam potrebujemo usmerjevalnike. Dandanes sta obe napravi združeni v integrirani obliki, kar pomeni modem in usmerjevalnik v eni napravi, tako da ne potrebujemo dveh različnih naprav.