Povzetek
William Blake je leta 1789 v svoji zbirki »Songs of Innocence« objavil dobro znano pesem »The Lamb«. Raziskuje vprašanja, povezana s stvarjenjem, nedolžnostjo in božanskim vplivom na naravni svet.
Pesem je sestavljena iz več vprašanj z ostrim jezikom, ki so naslovljena na jagnje. Govornik začne z vprašanjem Jagnjeta o njegovem izdelovalcu in se sprašuje, kdo ga je ustvaril in mu dal prijazno, sočutno naravo. S poudarjanjem lastnosti jagnjeta, kot sta njegova mehka dlaka in veselo, nedolžno blejanje, pesem izpostavlja podobo prijaznega stvarnika.
Govornik razmišlja o Jagnjetovem stališču glede stvarjenja, ko se pesem nadaljuje. Jagnje povezujejo z drugimi vidiki narave, vključno s potokom in soncem, s čimer poudarjajo skladnost in eleganco Božjega stvarstva.
Na koncu pesmi govornik sporoča, da je Jezus Kristus ustvaril Jagnje, imenovano tudi 'Jagnje božje'. Jagnje se uporablja kot metafora za prikaz Kristusove dobrote, čistosti in požrtvovalnosti. Govornik naredi analogijo, da je stvarnika vseh stvari mogoče videti tudi kot otroka, kar pomeni čistost in preprostost božanske prisotnosti.
Pesem 'The Lamb' ponazarja Blakovo vero v prijaznost in božanskost, ki obstajata v vseh stvareh. Poudarja povezavo med vsemi živimi bitji in njihovim stvarnikom ter časti lepoto nedolžnosti. Pesem se pogosto bere skupaj s pesmijo 'Tiger', spremljevalno pesmijo, ki preučuje nasprotujoče si vidike življenja in zapletenost stvarstva.
Analiza
kitica 1
'Jagnje' je pesem s sporočilom. V tej pesmi pesnik časti našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je bil blag in blag kot jagnje ter čist in nedolžen kot kozliček. Deček vpraša Jagnje, ali ve, kdo mu je dal življenje, mu dal, da se je hranilo ob reki in čez travnik, ter ga blagoslovil z življenjem. Kozliček ga vpraša, ali jagnje ve, kdo mu je dal svetlo in svilnato volno, ki mu služi kot obleka, in kdo mu je dal čudovit glas, ki je napolnil dolino z veseljem.
V 1. kitici pesmi Williama Blakea The Lamb mladenič, ki namerava govoriti z Jagnjetom, na kratko opiše majhno žival, kot jo vidi. Jagnje je dobilo dar življenja, sposobnost iskanja hrane ob potoku in po travniku, bleščečo, svilnato volno, ki mu služi kot obleka, in sladek glas, ki razveseljuje dolino. Ali Jagnje ve, kdo ga je ustvaril? Skozi uvodne vrstice pesmi se postavlja isto vprašanje. Jagenjčka vpraša, kdo ga je naredil, mali otrok, ki prav tako želi vedeti, ali ve. Malčka zanima, kdo je Jagnjetu dal življenje in ga preskrbel, ko je živel na drugi strani travnika, blizu reke. H tudi vpraša Jagnjeta, ki mu je dal udobno prevleko (oblačilo), ki je najmehkejša, najbolj volnata in sijoča, od kod jo je dobil.
Tu je bralcem dana realistična podoba jagnjeta. Nedolžni otrok nenehno sprašuje Jagnje v pesmi: 'Kdo te je ustvaril?' O Jagnjetu se sprašuje tudi otrok, ki mu je podaril tako ljubek blejajoči glas, napolnjen s prijetnim tonom po sosednjih dolinah. Otrokova nedolžnost, začetni korak v Blakeovem iskanju resnice, naredi kitico izstopajočo.
'Otrok nedolžnosti živi intuitivno, uživa v spontani povezanosti z naravo in v vsem vidi božansko.'
kitica 2
V 2. kitici pesmi je identificiranje Jagnjeta, Kristusa in otroka. Ker je Kristus blag in ponižen kot jagnje, se tudi imenuje Jagnje. Tudi Kristus je bil otrok, ko je prvič prišel na ta svet kot Božji Sin. V tej poeziji otrok nagovarja Jagnje, kot da bi šlo za drugega otroka, ki bi lahko razumel povedano. Jagnje je nežno in blago, podobno kot otrok, ki otroku prinaša veliko veselje. Pesem zajame bistvo otroštva, vključno z njegovo nedolžnostjo, čistostjo in nežnostjo, pa tudi ljubezen, ki jo ima otrok do majhnih stvari.
Pesem dobi verski prizvok zaradi upodobitve Kristusa kot otroka. To je pastoralna poezija. Druga predstavitev užitka in čistosti pri Blaku je nota pastoralne poezije. Otrok na vprašanja, ki jih je zastavil Jagnjetu v prvi kitici pesmi Williama Blaka The Lamb, odgovarja v naslednjih desetih vrsticah 2. kitice. Po besedah malega otroka je oseba, ki je ustvarila Jagnje in razsula številna darila, omenjena v prvem verzu, znana tudi kot Jagnje.
Jezus Kristus se imenuje jagnje. Jezus Jagnje je blag (mehke narave) in krotek (pokoren) in je kot otrok prevzel človeško podobo za slavo človeštva. Oba nosita ime Jezus, pripovedovalec (jaz) pa je majhen otrok. Da bi ustvaril Trojico Otroka, Jagnjeta in Odrešenika (Jezusa), Jagnje prepozna Kristusa.
Zaključek
Za zaključek pesem Williama Blakea 'Jagnje' časti svetost, nedolžnost in božansko prisotnost, ki obstaja v naravnem svetu. Govornik se sprašuje, kdo je Jagnjetov izdelovalec, ko mu zastavlja vrsto vprašanj, medtem ko hvali njegovo nežnost in krotkost. Pesem poudarja povezavo med Bogom, človeštvom in vsemi drugimi živimi bitji, hkrati pa prikazuje Blakovo veliko spoštovanje do lepote narave. Pesem povezuje Jezusa Kristusa z Jagnjetom z razlago, da je Jagnje ustvarilo Božje Jagnje, s poudarkom na božanskih lastnostih nežnosti, čistosti in ljubezni do sebe. Pesem je očarljiva in vzbuja strahospoštovanje in spoštovanje do ustvarjanja, ker Blake uporablja žive slike z ritmičnim jezikom. Čustveni opomin o temeljni dobroti in božanskosti v vesolju, ki ga prinaša 'Jagnje', spodbuja bralce k razmišljanju o globljem pomenu in skrivnostih življenja.