logo

Vnosi v dnevnik

Dnevnik je knjiga, v kateri so prvič zabeležene vse transakcije podjetja. Postopek beleženja transakcij v dnevniku se imenuje vodenje dnevnika, zabeležene transakcije pa se imenujejo vnosi v dnevnik.

Vsaka transakcija vpliva na dva računa, enega v breme in drugega v dobro. »Debet« (dr.) in »kredit« (Cr,) sta izraza ali znaka, ki se uporabljata za označevanje finančnega učinka katere koli transakcije. Beseda 'dnevnik' je izpeljanka iz francoske besede 'JOUR', ki pomeni dnevne zapise. Dnevnik se vzdržuje tako, da vsebuje glavne zapise za mala podjetja. Po pripravi dnevnika se transakcije nato knjižijo v knjigo Ledger.

Za beleženje poslovnih transakcij v dnevniku je treba upoštevati naslednje korake:



  1. Ugotovite račune, povezane z določeno transakcijo.
  2. Poiščite naravo povezanega računa.
  3. Ugotovite pravilo bremenitve in dobroimetja, ki velja za povezani račun.
  4. Zabeležite datum transakcije v 'Datumski stolpec'.
  5. V stolpec s podatki napišite ime računa, ki ga želite bremeniti, skupaj s kratico „Dr.“ in znesek, ki ga želite bremeniti, v stolpec znesek bremenitve.
  6. V naslednjo vrstico napišite ime računa, ki ga želite knjižiti v dobro, začenši z »Za« in znesek, ki bo knjižen v dobro v stolpec z zneskom dobroimetja.
  7. Napišite kratko razlago transakcije kot pripoved.
  8. Narišite črto čez celoten stolpec s podatki, da ločite en vnos v dnevnik od drugega.

Kazalo

1. Kapitalski račun

Znesek, ki ga lastnik ali lastnik podjetja vloži v podjetje, bodisi v denarju bodisi v naravi, se imenuje kapital. Kapitalski račun bo knjižen v dobro, vnesena gotovina ali sredstva pa obremenjena.

Vnos v dnevnik:

Dnevnik kapitalskega računa s primeri

2. Račun za risbe :

Dvig katerega koli zneska v gotovini ali naravi iz podjetja za osebno uporabo s strani lastnika se imenuje črpanje. Račun črpanja bo obremenjen in dvignjena gotovina ali blago bo obremenjeno.

očisti predpomnilnik npm

Vnos v dnevnik:

Dnevnik računa risb s primeri

3. Plačani stroški :

Vsak znesek, porabljen za nakup ali prodajo blaga ali storitev, ki ustvarja prihodek v podjetju, se imenuje odhodek. Denarni račun bo zmanjšan za znesek, plačan kot stroški, tako da bo knjižen v dobro, Stroški pa v breme.

Vnos v dnevnik:

Vpis v dnevnik plačanih stroškov s primeri

4. Prejeti dohodek :

Vsako denarno korist, ki izhaja iz poslovanja, lahko označimo kot dohodek. Denarni račun bo povečan z zneskom, prejetim kot dohodek, tako da bo obremenjen, račun dohodka pa v dobro.

Vnos v dnevnik:

Vpis v dnevnik prejetih dohodkov s primeri

5. Blago :

Blago so tisti predmeti, s katerimi podjetje posluje. Z drugimi besedami, blago je blago, ki se dnevno kupuje in prodaja v podjetju. Blago je označeno kot 'Purchases A/c', ko je blago kupljeno, in 'Sales A/c', ko je prodano.

Blagovni račun je razvrščen v pet različnih kontov za namen prenosa temeljnic:

A. Račun za nakupe: Ko je blago kupljeno z gotovino ali kreditom, podarjeno, izgubljeno ali dvignjeno za osebno uporabo, je v vseh teh primerih blago označeno kot Nakupi A/c.

Vnos v dnevnik:

  1. Blago kupljeno za gotovino
  2. Podarjeno blago
  3. Blago se umakne za osebno uporabo
  4. V požaru izgubljeno blago

B. Prodajni račun: Ko je blago prodano, je to predstavljeno kot Prodaja A/c.

Vnos v dnevnik:

C. Vračilo nakupa ali zunanji račun za vračilo: Ko se kupljeno blago vrne dobavitelju, je to označeno kot Vrnitev nakupa A/c ali Vrnitev ven A/c.

Vnos v dnevnik:

D. Vračilo prodaje ali račun za vračilo: Ko stranke vrnejo prodano blago, se to imenuje vračilo prodaje ali vračilo A/c.

Vnos v dnevnik:

E. Zaloga: Ostanek neprodanega blaga ob koncu poslovnega leta je predstavljen z zalogami. Končna zaloga je vrednotenje blaga, ki ostane na koncu poslovnega leta, začetna zaloga pa je vrednotenje blaga, ki ga ima podjetje na začetku poslovnega leta.

Vnos v dnevnik:

Blagovni dnevnik s primeri

6. Transakcije :

Transakcije v zvezi z nakupom in prodajo blaga so lahko dveh vrst, gotovinske ali kreditne.

A. Gotovinske transakcije: Gotovinske transakcije so tiste transakcije, pri katerih se plača ali prejme gotovina ob nakupu ali prodaji blaga. Gotovinske transakcije je mogoče prepoznati po-

  • Ko Ime stranke in Gotovina oboje je dano v poslu;
  • Ko le Gotovina je podana v transakciji;
  • Ko Ime stranke in Gotovina oboje ni dano.

Vnos v dnevnik:

B. Kreditne transakcije: Kreditni posli so tisti posli, pri katerih plačilo ni izvršeno ali prejeto ob nakupu ali prodaji blaga. Kreditne transakcije je mogoče prepoznati po:

  • Ko le Ime stranke je podana v transakciji.

Vnos v dnevnik:

Vnos v dnevnik gotovinskih in kreditnih transakcij s primeri

7. Sredstva :

Sredstva (stroji, zgradbe, zemljišča itd.) je mogoče kupiti ali prodati tudi v gotovini ali na kredit. Ni predstavljen z nakupi, temveč z imenom sredstva.

Vnos v dnevnik: (ko so sredstva kupljena)

Dnevnik: (ko so sredstva prodana)

Vpis v dnevnik sredstev s primeri

8. Amortizacija :

Amortizacija je zmanjšanje vrednosti sredstev zaradi uporabe ali normalne obrabe.

Vnos v dnevnik:

Dnevnik obračuna amortizacije s primeri

9. Popust :

Popust je popust pri prodajni ceni izdelka, ki ga prodajalec ponudi svojim strankam. Glede na naravo obstajata dve vrsti popustov:

A. Popust je dovoljen

B. Prejeti popust

A. Dovoljen popust: Ko je v času prodaje ali prejema gotovine strankam dana kakršna koli koncesija, se to imenuje dovoljen popust.

Vnos v dnevnik:

B. Prejeti popust: Ko je v času nakupa ali plačila z gotovino od prodajalca prejeta kakršna koli koncesija, se to imenuje prejeti popust.

Vnos v dnevnik:

Glede na poslovni vidik obstajata dve vrsti popustov:

A. Trgovinski popust

B. Gotovinski popust

A. Trgovinski popust: Popust, ki ga prodajalec zagotovi svojim strankam v fiksnem odstotku na navedeno ceno večinoma pri nakupu na veliko, se imenuje trgovinski popust. Trgovski popust se v temeljnici ne izkazuje posebej.

Vnos v dnevnik:

B. Gotovinski popust: Gotovinski popust je na voljo tistim strankam, ki izvajajo hitra plačila ali plačilo opravijo sami v določenem roku.

Vnos v dnevnik:

Vpis v dnevnik popustov s primeri

10. Znesek, plačan ali prejet v celoti/končni poravnavi :

Podjetje lahko dovoli ali prejme popust ob popolni in dokončni poravnavi računov dolžnikov ali upnikov.

Vnos v dnevnik:

Znesek, plačan ali prejet v dnevniku polne/končne poravnave s primeri

enajst. Sestavljeni ali sestavljeni vnos v dnevnik :

Ko se določene transakcije enake narave zgodijo na isti datum, je bolje posredovati eno temeljnico namesto dveh ali več vnosov.

Vnos v dnevnik:

Sestavljeni ali sestavljeni vnos v dnevnik s primeri

12. Odpiranje vnosa v dnevnik :

Po zaključku vseh knjig ob koncu poslovnega leta vsako podjetje na začetku vsakega leta začne svoje nove knjige. Končna stanja vseh računov se prenesejo v novo leto kot začetna stanja. Ker gre za prvi vnos v novem poslovnem letu, se imenuje otvoritveni vpis v dnevnik.

Vnos v dnevnik:

Odpiranje dnevnika s primeri

13. Slabi dolgovi :

Ko se blago prodaja strankam na kredit, lahko pride do situacije, ko jih nekaj ne plača dolgovanega zneska zaradi plačilne nesposobnosti ali katerega koli drugega razloga, znesek, ki ostane neizterjan, se imenuje slabi terjatve.

Vnos v dnevnik:

Vpis v dnevnik slabih terjatev s primeri

14. Bančne transakcije :

Vsa podjetja pri svojih vsakodnevnih dejavnostih opravijo veliko transakcij z banko. Vnosi v dnevnik, povezani z bančnimi transakcijami, so naslednji:

1. Ko je gotovina položena na banko:

Vnos v dnevnik:

2. Pri dvigu gotovine iz banke:

Vnos v dnevnik:

3. Pri dvigu gotovine iz banke za osebno uporabo:

Vnos v dnevnik:

pretvorba datuma v niz

4. Kadar čeki, menice itd., prejeti od strank, niso poslani banki na prevzem na isti dan in deponirani pri banki kateri koli drug dan ali zaznamljeni kateri koli drugi stranki.

A. Ko je kateri koli ček prejet in ni poslan banki v prevzem:

Vnos v dnevnik:

B. Ko je bil zgornji ček poslan banki na prevzem:

Vnos v dnevnik:

oz

C. Če je bil zgornji ček potrjen v korist katere koli druge stranke:

Vnos v dnevnik:

5. Ko so ček, menice itd., prejeti od strank, poslani banki na prevzem na isti dan:

Vnos v dnevnik:

6. Ko stranka neposredno položi kateri koli znesek na bančni račun podjetja:

Vnos v dnevnik:

7. Ko je ček, ki je bil predhodno položen v banko, neupoštevan:

Vnos v dnevnik:

Dnevnik bančnega prometa s primeri

8. Plačilo je prejeto s čekom in popust je dovoljen.

A. Ko je od stranke prejet ček in se ji odobri popust (ček je deponiran na banko še isti dan):

Vnos v dnevnik:

B. Če je zgornji ček neupoštevan:

Vnos v dnevnik:

9. Pri plačilu s čekom:

Vnos v dnevnik:

10. Če so stroški plačani s čekom:

Vnos v dnevnik:

11. Kadar banka zaračunava obresti:

Vnos v dnevnik:

12. Kadar banka dovoljuje obresti:

Vnos v dnevnik:

13. Kadar banka za opravljene storitve zaračuna kateri koli znesek:

Vnos v dnevnik:

Dnevnik bančnega prometa s primeri

petnajst. Izterjani slabi dolgovi :

Ko je znesek, ki je bil prej zapisan kot slabi terjatev, zdaj izterjan, se to imenuje izterjani slabi terjatev.

Vnos v dnevnik:

Vnos v dnevnik izterjanih slabih terjatev s primeri

16. Izguba zavarovanega blaga/premoženja :

Včasih se zavarovano blago izgubi zaradi požara, kraje ali katerega koli drugega razloga. Obstajajo lahko trije primeri, povezani z izgubo zavarovanega blaga ali sredstev.

A. Zavarovalnica ne sprejme zahtevka:

Vnos v dnevnik:

B. Zavarovalnica je zahtevek delno sprejela:

Vnos v dnevnik:

C. Zavarovalnica je zahtevek v celoti sprejela:

Vnos v dnevnik:

Za prejem terjatve:

Vnos v dnevnik:

Dnevnik izgube zavarovanega blaga/premoženja s primeri

17. Posojilo vzeto :

Podjetje lahko vzame določeno vsoto denarja kot posojilo od banke ali katerega koli tujca. V zameno mora podjetje plačati obresti.

A. Posojilo je najeto pri banki ali osebi:

Vnos v dnevnik:

B. Obresti, ki jih zaračuna banka ali oseba in nato plačajo:

Lahko pride do situacije, ko se obresti najprej obračunajo in nato plačajo. V tem primeru bosta dva vnosa v dnevnik.

jaz. Dnevnik: (ob zaračunavanju obresti)

ii. Dnevnik: (ob plačilu obresti)

oz

C. Obresti, plačane banki/osebi za posojilo:

V tem primeru je posredovan samo en vnos, ker se obresti plačajo neposredno.

Vnos v dnevnik:

Dnevnik prejetih posojil s primeri

18. Posojilo dano :

Podjetja lahko zagotovijo tudi posojila kateri koli osebi ali subjektu.

A. Posojilo je dano osebi:

Vnos v dnevnik:

B. Zaračunane in nato prejete obresti na dano posojilo:

Lahko pride do situacije, ko se obresti najprej zaračunajo in šele nato prejmejo. V tem primeru bosta dva vnosa v dnevnik.

jaz. Dnevnik: (ob zaračunavanju obresti)

ii. Dnevnik: (ob prejemu obresti)

oz

C. Prejete obresti na dano posojilo:

V tem primeru se posreduje samo en vnos, ker se obresti prejmejo neposredno.

Vnos v dnevnik:

Zapis v dnevnik posojila s primeri

19. Neporavnani stroški :

Neporavnani odhodki so tisti odhodki, ki se nanašajo na isto obračunsko obdobje, v katerem se obračunavajo, vendar še niso plačani.

Vnos v dnevnik:

Vpis v dnevnik neporavnanih stroškov s primeri

dvajset. Vnaprej plačani ali nepotečeni ali vnaprejšnji stroški :

Takšni stroški, ki se nanašajo na naslednje poslovno leto, vendar so bili plačani v tekočem letu, se imenujejo vnaprej plačani stroški.

Vnos v dnevnik:

Dnevnik vnaprej plačanih stroškov s primeri

enaindvajset. Dolg dohodek ali natečen dohodek :

Dohodek, ki je bil zaslužen, vendar še ni prejet v tekočem poslovnem letu, se imenuje kratkoročni dohodek.

Vnos v dnevnik:

Vnos v dnevnik obračunanega dohodka s primeri

22. Vnaprej prejeti dohodek ali nezasluženi dohodek :

Dohodek, ki še ni bil zaslužen, ampak je bil prejet vnaprej, se imenuje nezasluženi dohodek.

Vnos v dnevnik:

Naslednje leto bodo nezaslužene provizije prilagojene kot:

Vnos v dnevnik:

Dohodek, prejet v vnaprejšnjem dnevniku s primeri

23. Davek na prihodek :

Davek od dohodka plača podjetje od dobička, ustvarjenega med letom. Davek od dohodka je osebna obveznost lastnika. Vnos v dnevnik bo:

A. Plačilo dohodnine:

Vnos v dnevnik:

B. Vračilo dohodnine:

Vnos v dnevnik:

Vpis v dnevnik dohodnine s primeri

24. Premija življenjskega zavarovanja :

Včasih premijo življenjskega zavarovanja plača podjetje v imenu lastnika.

Vnos v dnevnik:

Vpis v dnevnik premije življenjskega zavarovanja s primeri

25. Premija življenjskega zavarovanja zaposlenega :

Podjetja sklenejo življenjsko zavarovanje tudi za svoje zaposlene.

Vnos v dnevnik:

Dnevnik premij življenjskega zavarovanja zaposlenega s primeri

26. Obresti na kapital :

Lastnik lahko zaračuna obresti na znesek, ki ga je vložil v podjetje kot kapital, ki je prikazan kot obresti na kapital.

Vnos v dnevnik:

Obresti na Capital Journal Vpis s primeri

27. Obresti za risbe :

Znesek, ki ga lastnik dvigne iz kapitala za osebno uporabo, se imenuje črpanje. Podjetja lahko zaračunajo obresti na znesek črpanja.

Vnos v dnevnik:

Vpis v dnevnik risb s primeri obresti

28. Uporaba blaga v poslu :

Včasih se blago podjetja uporablja v podjetju samem. Če se to zgodi, podjetje to blago obravnava kot sredstva.

Vnos v dnevnik:

Uporaba blaga v poslovnem dnevniku s primeri

29. Izdatki za sredstva (postavitev ali namestitev) :

Vsi izdatki, ki nastanejo pri postavitvi ali namestitvi katere koli zgradbe ali strojev ali katere koli vrste sredstva, se štejejo za kapitalske izdatke in se bremenijo pod imenom določenega sredstva.

Vnos v dnevnik:

Knjiženje izdatkov za premoženje s primeri

30. Stroški nakupa blaga :

Nakupni proces vključuje več korakov, od oddaje naročila do dostave blaga. Poleg stroškov, ki nastanejo pri nakupu blaga, se plačajo tudi morebitni dodatni stroški, kot so prevoz, uvozne dajatve itd. Vsi stroški, ki nastanejo pri nakupu blaga, bodo prikazani ločeno, za razliko od izdatkov za sredstva.

Vnos v dnevnik:

Stroški nabave blaga Vnos dnevnika s primeri

31. Izjemna plača :

Neplačana plača je obveznost podjetja. Vnos v dnevniku neizplačanih plač se posreduje za evidentiranje zapadle plače zaposlenih, vendar še ni izplačane. Kadar plača ni izplačana pravočasno, je prikazana na strani obveznosti v bilanci kot „neplačana plača“, kar pomeni, da je zdaj postala obveznost podjetja za plačilo plač.

Vnos v dnevnik:

Izjemen vpis v dnevnik plač s primeri

32. Predplačniško zavarovanje :

Predplačniško zavarovanje je znesek zavarovalne premije, ki jo podjetje plača v enem poslovnem letu in izkoristi svojo ugodnost v drugem poslovnem letu, običajno v prihodnjem poslovnem letu. Vnos temeljnice predplačniškega zavarovanja se posreduje za beleženje zneska, plačanega kot predujem za zavarovanje. Predplačniško zavarovanje se obravnava kot sredstvo podjetja in je evidentirano na strani sredstev v bilanci stanja. Zavarovalno premijo praviloma plača podjetje v imenu svojih zaposlenih.

Vnos v dnevnik:

Predplačniško zavarovanje Dnevnik s primeri

33. Prejeta provizija :

Prejeta provizija je znesek, ki ga posameznik prejme v zameno za storitve, ki jih ponuja. Gre za neke vrste denarno plačilo, ki naj bi bilo premoženje posameznika/podjetja. Vnos v dnevnik prejetih provizij se posreduje, da se prikaže znesek, ki ga je posameznik/podjetje prejel v zameno za svoje storitve kot provizijo.

Vnos v dnevnik:

Komisija je prejela vnos v dnevnik s primeri

3. 4. Prodaja gotovine :

Ko se blago/storitve prodajajo za gotovino, so transakcije znane kot gotovinske prodaje, tj. ko stranka plača v gotovini v zameno za blago in storitve, pride do gotovinske prodaje. Vnos blagajniškega dnevnika prodaje se posreduje za prikaz prodajnih transakcij, ki so bile poravnane v gotovini. Obstajata predvsem dve vrsti gotovinske prodaje:

  • Prodaja blaga v gotovini
  • Prodaja sredstva za gotovino

Vnos v dnevnik:

1. Pri prodaji blaga v gotovini: Prodaja blaga (v gotovini) je dohodek, zato se stanje blagajniškega računa (debetno stanje) poveča, stanje prodajnega računa (dobro stanje) pa zmanjša.

2. Za prodajo sredstva za gotovino – Pri prodaji sredstva v denarju se stanje na računu denarnih sredstev (debetno stanje) poveča zaradi priliva denarja, stanje na računu sredstev pa se zmanjša zaradi odtoka sredstva.

Vpis blagajniškega dnevnika prodaje s primeri

35. Določbe :

Rezervacija v računovodstvu je na splošno določen dobiček na stran, ki se uporabi za posebne nepredvidene dogodke. So rezerve, ki se oblikujejo za posebne situacije in jih je treba obvezno uporabiti samo v teh razmerah. Rezervacija se obravnava kot prihajajoča obveznost in je ne bi smeli obravnavati kot prihranke. Vnos v dnevnik rezervacij se posreduje, da prikaže znesek, ki ga je podjetje rezerviralo za kritje nepredvidenih stroškov.

Vnos v dnevnik:

Vnos v dnevnik zagotavljanja s primeri

36. Najemnina plačana :

Včasih podjetje nima v lasti nobene posebne vrste nepremičnin, obratov in/ali strojev. Zahtevano sredstvo vzamejo v najem in plačajo vnaprej določen obrok za sredstvo v obliki gotovine ali čekov. Vnos v dnevnik plačane najemnine se posreduje, da se evidentirajo potrebna plačila najemnine glede na najeta sredstva. Najemnina je strošek za podjetje in ima zato debetno stanje.

Najemnina je na splošno:

  • Plačano vsak mesec
  • Ima fiksni obrok
  • Ponavljajoče se v naravi
  • Prikazano pod naslovom »Najem pisarne« ali »Najem tovarne«

Vnos v dnevnik:

Vpis v dnevnik s plačano najemnino s primeri

37. Plače izplačane :

Plače so denarni prejemki, ki jih podjetje daje svojim zaposlenim v zameno za njihove storitve. Vnos v dnevnik izplačanih plač se posreduje za evidentiranje izplačil plač zaposlenim s strani podjetja. Plače se v poslovnih knjigah obravnavajo kot odhodek, tako da se ob izplačilu plače knjiži v breme plačni račun in v dobro gotovine/bančnega računa.

Vnos v dnevnik:

1. Kdaj zapade plača:

kako uporabljati delovno mizo mysql

2. Ko je plača izplačana:

Izplačane plače Dnevnik s primeri

38. Odloženi prihodki :

Odloženi prihodki so dohodki, prejeti v zameno za blago, ki še ni dobavljeno. Odloženi prihodki so znani tudi kot nezasluženi dohodek ali nezasluženi prihodek. Knjižnica odloženih prihodkov se posreduje za evidentiranje prejetih predplačil za blago in storitve. V tem primeru se zaradi priliva prihodkov poveča stanje za gotovino/banko (debetno stanje), poveča pa se stanje odloženih prihodkov (kreditno stanje) oziroma obveznost.

Vnos v dnevnik:

Vnos v dnevnik odloženih prihodkov s primeri

Za več vnosov v dnevnik o GST glejte:

GST (davek na blago in storitve)