Predpogoji: Osnove testiranja programske opreme , Vrste testiranja programske opreme

Kazalo

• Uvod
• Zakaj potrebujete beta testiranje?
• Značilnosti beta testiranja
• Vrste beta testiranja
• Merila za beta testiranje
• Orodja, uporabljena za beta testiranje
• Uporaba beta testiranja
• Prednosti beta testiranja
• Slabosti beta testiranja

Uvod

Beta testiranje je postopek testiranja programskega izdelka ali storitve v resničnem okolju pred njegovo uradno izdajo. Je bistven korak v življenjskem ciklu razvoja programske opreme, saj pomaga prepoznati hrošče in napake, ki so bile morda spregledane med razvojnim procesom.

Med beta testiranjem je programska oprema na voljo izbrani skupini uporabnikov, ki so pripravljeni preizkusiti izdelek in razvijalcem posredovati povratne informacije. Preizkuševalci različice beta običajno uporabljajo programsko opremo na različne načine in poskušajo najti morebitne težave, napake ali težave z uporabnostjo. Nato zagotovijo povratne informacije o svojih izkušnjah in poročajo o morebitnih težavah ali težavah, na katere so naleteli.

Te povratne informacije razvijalci uporabljajo za izboljšanje programske opreme, odpravljanje napak in izboljšanje njene funkcionalnosti, zaradi česar je bolj uporabniku prijazna in robustna. Testiranje beta je tudi priložnost za razvijalce, da ocenijo delovanje programske opreme in zberejo dragocene informacije o tem, kako se uporablja v resničnem svetu.

Faza beta testiranja je pomemben korak k zagotavljanju uspešnega lansiranja izdelka. Razvijalcem pomaga zagotoviti, da je njihova programska oprema stabilna, zanesljiva in ustreza potrebam uporabnikov. Testiranje beta prav tako pomaga graditi zvestobo strank, tako da jih vključi v razvojni proces in daje občutek, da je njihov prispevek cenjen.

Beta testiranje izvajajo resnični uporabniki programske aplikacije v resničnem okolju. Beta testiranje je ena od vrst Testiranje sprejemljivosti za uporabnika . Beta različica programske opreme, katere povratne informacije so potrebne, je izdana omejenemu številu končnih uporabnikov izdelka za pridobitev povratnih informacij o kakovosti izdelka. Testiranje beta pomaga zmanjšati tveganje napake izdelka in zagotavlja večjo kakovost izdelka s preverjanjem strank. Je zadnji preizkus pred pošiljanjem izdelka kupcem. Ena glavnih prednosti beta testiranja so neposredne povratne informacije strank.

Zakaj zahtevati beta testiranje?

Beta testiranje je potrebno iz več razlogov:

1. Prepoznajte in popravite hrošče: beta testiranje pomaga prepoznati in popraviti hrošče ali napake v programski opremi. Razvijalcem omogoča, da odkrijejo težave, ki niso bile odkrite med razvojnim procesom, in jih rešijo pred uradnim lansiranjem.
2. Zagotovite kakovost programske opreme: beta testiranje pomaga zagotoviti, da programska oprema izpolnjuje pričakovane standarde kakovosti, preden je izdana javnosti. To pomaga zmanjšati negativne ocene, vračila in povračila, ki lahko vplivajo na ugled izdelka.
3. Ocenite zmogljivost: beta testiranje omogoča razvijalcem, da ocenijo zmogljivost programske opreme v realnih scenarijih, kar lahko pomaga pri odkrivanju težav s funkcionalnostjo, hitrostjo in odzivnostjo programske opreme.
4. Pridobite povratne informacije uporabnikov: beta testiranje nudi uporabnikom platformo za posredovanje povratnih informacij o programski opremi, njenih funkcijah in uporabnosti. Te povratne informacije je mogoče uporabiti za izboljšanje splošne učinkovitosti programske opreme in uporabniške izkušnje.
5. Izboljšajte sodelovanje uporabnikov: beta testiranje lahko izboljša sodelovanje uporabnikov, tako da uporabnikom omogoči testiranje programske opreme in zagotavljanje povratnih informacij. To pomaga vzpostaviti odnos med razvijalci in uporabniki, kar vodi k večjemu zadovoljstvu uporabnikov.

Značilnosti beta testiranja

1. Beta testiranje izvajajo stranke ali uporabniki, ki niso zaposleni v podjetju.
2. Zanesljivost, varnost in robustnost se preverjajo med beta testiranjem.
3. Beta testiranje običajno uporablja testiranje črne skrinjice.
4. Beta testiranje se izvaja na lokaciji uporabnika.
5. Beta testiranje ne zahteva laboratorija ali preskusnega okolja.

Vrste beta testiranja

Obstajajo različne vrste testiranja beta:

1. Tradicionalno beta testiranje: Izdelek se distribuira na ciljni trg, povezani podatki pa se zbirajo v vseh pogledih. Te podatke je mogoče uporabiti za izboljšanje izdelka.
2. Javno beta testiranje: Izdelek je javno objavljen v svetu prek spletnih kanalov in podatke je mogoče zbirati od kogar koli. Na podlagi povratnih informacij je mogoče narediti izboljšave izdelka. Microsoft je na primer izvedel največji od vseh beta testov za svoj operacijski sistem Windows 8, preden ga je uradno izdal.
3. Tehnično beta testiranje: Izdelek se izda skupini zaposlenih v organizaciji in zbira povratne informacije/podatke zaposlenih v organizaciji.
4. Usmerjeno beta testiranje: izdelek programske opreme je dan na trg za zbiranje povratnih informacij o posebnih funkcijah programa. Na primer pomembna funkcionalnost programske opreme.
5. Testiranje beta po izdaji: izdelek programske opreme je dan na trg in podatki se zbirajo za izboljšave za prihodnjo izdajo izdelka.

Merila za beta testiranje

1. Podpišite dokument o alfa testiranju.
2. Beta različica programske opreme bi morala biti pripravljena
3. Okolje, pripravljeno za objavo programske aplikacije v javnosti
4. Orodje za zajemanje napak v realnem času

Orodja, uporabljena za beta testiranje

1. Testna vila
2. Sredinska koda
3. Poskusi MyUI
4. Uporabniško testiranje
5. TestRail
6. Usersnap
7. Zephyr
8. TestFlight

Uporaba beta testiranja

Nekatere uporabe testiranja beta so:

1. Prepoznavanje in odpravljanje napak: Beta testiranje pomaga razvijalcem prepoznati in popraviti napake v programski opremi pred njeno uradno izdajo. Beta preizkuševalci lahko uporabljajo programsko opremo v resničnih scenarijih, prepoznajo morebitne hrošče ali napake in posredujejo povratne informacije razvijalcem. Te povratne informacije razvijalcem pomagajo odpraviti napake in izboljšati splošno delovanje programske opreme.
2. Preizkušanje združljivosti programske opreme: testiranje beta se uporablja za preizkušanje združljivosti programske opreme z različnimi operacijskimi sistemi, strojno opremo in konfiguracijami programske opreme. To pomaga zagotoviti, da bo programska oprema pravilno delovala na številnih napravah in konfiguracijah.
3. Zbiranje povratnih informacij uporabnikov: Testiranje različice beta razvijalcem omogoča zbiranje povratnih informacij uporabnikov in vpogledov v funkcije in funkcionalnosti programske opreme. Te povratne informacije je mogoče uporabiti za izboljšanje uporabniške izkušnje in narediti programsko opremo uporabniku prijaznejšo.
4. Ocenjevanje zmogljivosti: beta testiranje pomaga razvijalcem oceniti zmogljivost programske opreme v realnih scenarijih. To vključuje merjenje hitrosti, odzivnosti in splošne stabilnosti programske opreme.
5. Gradnja zvestobe strank: beta testiranje vključuje uporabnike v razvojni proces, zaradi česar se počutijo cenjene in vključene v ustvarjanje izdelka. To lahko pomaga zgraditi zvestobo strank in poveča možnosti za uspeh programske opreme po lansiranju.

Prednosti beta testiranja

1. Zmanjša tveganje okvare izdelka prek preverjanja strank.
2. Testiranje beta omogoča podjetju, da preizkusi infrastrukturo po zagonu.
3. Pomaga pri izboljšanju kakovosti izdelkov prek povratnih informacij strank.
4. Stroškovno učinkovito v primerjavi s podobnimi metodami zbiranja podatkov.
5. Pri strankah ustvarja dobro voljo in povečuje njihovo zadovoljstvo.

Slabosti beta testiranja

1. Včasih je zapleteno slediti napakam ali hroščem, ker se preskusno okolje razlikuje od uporabnika do uporabnika.
2. Obstaja možnost podvajanja napak ali hroščev.
3. Razvojna ekipa in ekipa za testiranje nimata nadzora nad tem okoljem za testiranje v realnem času.
4. To testiranje je dolgotrajen proces, saj vključuje uporabnike ali odjemalce v realnem času in posledično zamudo pri splošnih povratnih informacijah o celotnem izdelku.
5. Uporabniki, ki testirajo izdelek, morajo imeti dovolj znanja o delovanju celotne aplikacije oziroma izdelka. V nasprotnem primeru testiranje ne bo učinkovito izvedeno.